Možnosti za srednjeročno gospodarsko rast ostajajo skromne, zato se je treba čim prej lotiti strukturnih sprememb, ugotavlja Urad RS-a za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Na Umarju pojasnjujejo, da znižanje bonitetne ocene Slovenije, ki sta jih znižali bonitetni agenciji Moody's in Fitch, ni bilo presenečenje, saj finančni trgi Slovenijo postopoma uvrščajo med bolj tvegane države. "Glavni krivec za padec bonitete je bančni sistem," je na novinarski konferenci pojasnil strokovnjak za finančne trge Marjan Hafner.

Ostajajo podjetja, ki so glavni krivci za krizo
Rast posojil je pod povprečjem evrskega območja, večje razlike pa nastajajo predvsem pri financiranju podjetij, ki so se preusmerila na druge vire financiranja. Zadolževanje slovenskih podjetij v tujini se je tako okrepilo in je praktično le nekoliko pod ravnjo izpred kriznih let.

Hafner dodaja, da to "za banke pomeni, da podjetja z boljšo bonitetno oceno postopno migrirajo k tujim bankam, v slovenskih bankah pa ostajajo podjetja, ki so glavni krivci za slabe razmere v bančnem sektorju". Hkrati pa izpostavlja krepitev obsega nedonosnih terjatev, povezanih predvsem z gradbeništvom in prevzemnimi aktivnostmi, zaradi katerih banke še vedno oblikujejo rezervacije in slabitve.

Vasle: Banke vsega še niso storile
Kot je pojasnil Hafner, banke pestita nizka kapitalska ustreznost in vprašanje refinanciranja, ki se je ob zniževanju bonitetnih ocen bankam in zaostrovanju razmer na medbančnih trgih še dodatno potenciral. Meni, da ni izkjučeno, da se ocena v prihodnje ne bo še dodatno znižala.

Direktor Umarja Boštjan Vasle pa dodaja, da banke na področju slabih posojil še niso storile vsega, kar bi se od njih pričakovalo. Posledično so med drugim tudi slabši obeti gospodarske dejavnosti v letošnjem in prihodnjem letu, ko Umar Sloveniji napoveduje 1,5- oziroma dvoodstotno gospodarsko rast.

Domači dejavniki krivi za slabšo gospodarsko rast
Krivec za slabšo gospodarsko rast od tiste, ki jo je Umar napovedal v spomladanski napovedi, so predvsem domači dejavniki. Gospodarsko rast poganja izvoz, a se ta krepi občutno počasneje kot v drugih državah evrskega območja, kar po Vasletovih besedah kaže na strukturne težave Slovenije, ki jih je treba čim prej začeti reševati. Poleg tega se razmere na mednarodnih trgih slabšajo in pričakovanja glede rasti v letih 2011 in 2012 so vse slabša.

Zaostrujejo se tudi tveganja, povezana z mednarodnimi finančnimi trgi. Kot pravi Vasle, so bonitetne hiše spoznale, da številne države postajajo vse bolj tvegane; najbolj na udaru je Grčija, sledita ji Portugalska in Španija, med tistimi, ki so jim bonitetne hiše znižale oceno, pa se je zdaj znašla tudi Slovenija.

"To se je že odrazilo na ceni našega zadolževanja, ki je ključno za nadaljnjo gospodarsko rast. Slovenija se je letos zadolžila za približno tri milijarde evrov, in če se obrestna mera poveča z nekaj manj kot treh odstotkov na več kot pet odstotkov, ima to velik vpliv na javne finance," opozarja Vasle.

"Rebalans ni sledil spremenjenim razmeram"
Vasle je še pojasnil, da so se razmere na trgu dela medtem v zadnjih mesecih stabilizirale, inflacija zaradi šibke gospodarske dejavnosti ter umirjene rasti plač v zasebnem sektorju in stagnacije plač v javnem sektorju ostaja razmeroma umirjena, konkurenčni položaj Slovenije pa je slabši kot pred krizo.

Direktor Umarja meni, da rebalans proračuna ni popolnoma sledil spremenjenim makroekonomskim razmeram v Sloveniji, saj ni prepoznal, kako resne so težave v ozadju šibkega gospodarskega okrevanja Slovenije. Kot kaže, bo konsolidacija manjša od tiste, ki jo je predvideval program stabilnosti, Sloveniji pa ne bo uspelo doseči fiskalnega napora za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. "To pomeni, da bomo v prihodnje plačevali še višje obrestne mere za naš dolg," pravi Vasle.

Na Umarju še opozarjajo, da potencial za srednjeročno gospodarsko rast ostaja skromen in je za polovico manjši kot v času pred krizo. Potrebne so strukturne spremembe, ki se nanašajo predvsem na konkurenčnost in javne finance.