V Sloveniji se nadaljujejo razmeroma ugodna gibanja izvoznega dela gospodarstva, medtem ko zaradi zajezitvenih ukrepov ostaja močno prizadet del storitvenih dejavnosti, ugotavlja Umar.

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v najnovejši številki Ekonomskega ogledala ugotavlja, da se je, potem ko je prvi epidemiološki val povzročil znižanje slovenskega izvoznega deleža na svetovnem trgu, ta po prvih začasnih podatkih v zadnjem lanskem četrtletju povečal. Konec lanskega leta se je močneje okrepil tudi slovenski tržni delež na trgu EU-ju.

"Razmeroma ugodna gibanja izvozno usmerjenega dela gospodarstva, ki je konec lanskega leta dosegel predkrizne ravni, so se na začetku leta nadaljevala," ugotavlja Umar. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti je po januarskem povečanju februarja ostala na podobni ravni, izvoz blaga v države EU-ja pa se je povečal.

Kazalniki zaupanja so marca nakazovali na nadaljevanje ugodnih gibanj v izvoznem delu gospodarstva, pritrjuje jim tudi podatek o obsegu prometa tovornih vozil po slovenskih avtocestah, ki je bil marca v primerjavi s predkriznim letom 2019 večji za desetino.

Po manjšem trošenju gospodinjstev v prvih dveh mesecih se je to marca okrepilo in doseglo ravni pred krizo. Umar to pripisuje povečani prodaji pred ponovnim zaprtjem nekaterih trgovin, drugačni razporeditvi velikonočnih praznikov in dvema delovnima dnevoma več kot v enakem obdobju leta 2019.

Velik medletni upad izdatkov gospodinjstev se je medtem nadaljeval v tistih storitvenih dejavnostih, ki so ostale zaprte, torej v nastanitvenih in gostinskih obratih ter kulturnih in razvedrilnih dejavnostih.

Visoka stopnja varčevanja gospodinjstev

Stopnja varčevanja gospodinjstev je ob stabilnem razpoložljivem dohodku na začetku leta ostala visoka, gospodinjstva pa so ob skromnem zadolževanju še naprej izdatno odplačevala potrošniška posojila.

Zmanjševanje števila registriranih brezposelnih se je marca še nekoliko okrepilo. Zaposlenost je na začetku leta sicer medletno najbolj upadla v gostinstvu in drugih raznovrstnih dejavnostih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli, najbolj pa se je povečala v zdravstvu in socialnem varstvu. V tem segmentu so se zlasti zaradi dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve medletno najbolj povečale tudi plače.

V primerjavi z razmeroma velikim zvišanjem plač v javnem sektorju se v zasebnem rast v drugem valu epidemije ni zvišala. Izjema je le decembrsko povišanje, predvsem zaradi izplačil božičnic in 13. plač, na začetku leta pa je bila rast plač medletno spet nekoliko nižja.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil zaradi ukrepov za blažitev posledic epidemije na začetku leta občutno višji kot v enakem obdobju lani.

Upad domačega povpraševanja med epidemijo je skupaj s cenami energentov močno vplival na povečanje presežka na tekočem računu plačilne bilance in gibanje cen življenjskih potrebščin.

Izboljševanje mednarodnega okolja

Gospodarski obeti za mednarodno okolje se nekoliko izboljšujejo, še poudarja Umar, ki je spomnil na najnovejšo gospodarsko napoved IMF-ja. Ta predpostavlja, da bodo gospodarsko aktivnost v prvi polovici leta še zavirale visoke stopnje okužb, širitev mutacij virusa ter s tem povezano podaljševanje in zaostrovanje zajezitvenih ukrepov, nato pa naj bi se ta ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov zaradi višje stopnje precepljenosti okrepila.