Foto: MMC RTV SLO/Shutterstock
Foto: MMC RTV SLO/Shutterstock

Epidemija covida-19 že skoraj dve leti ne prizanaša ljudem. Napovedi epidemiologov in druge ustrezne stroke za bližnjo prihodnost niso optimistične. Nova nadloga, ki se je nad ljudi zgrnila v iztekajočem se letu, pa so tudi precej višje cene energentov. Nekatera gospodinjstva naj bi za ogrevanje plačevala celo 2,5-krat več kot lani.

Agencija za energijo je v začetku decembra objavila poročilo, koliko so se v večjih slovenskih mestih povišale cene ogrevanja in priprave sanitarne tople vode (poročilo je zajelo devet mest, v katerih se iz sistemov daljinskega ogrevanja oskrbuje skoraj 70 odstotkov vseh gospodinjskih odjemalcev toplote, priključenih na distribucijske sisteme). Povprečna drobnoprodajna cena toplote je po njihovih izračunih za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote v večstanovanjski stavbi v decembru 2021 znašala 120,69 evra/MWh, kar je 40,3 odstotka več kot v letu 2020.

Cene toplote decembra 2021 so se glede na leto 2020 za gospodinjske odjemalce najbolj spremenile v Mariboru (158,85 evra/MWh oz. za 62,3 odstotka), na Jesenicah (147,88 evra/MWh oz. za 57,3 odstotka) in Ljubljani (124,86 evra/MWh oz. za 48,5 odstotka). Najmanjša podražitev je bila v Celju (87,52 evra/MWh oz. za 4,5 odstotka), v Ravnah na Koroškem pa je cena toplote v primerjavi z lani celo nižja za 3,3 odstotka (124,77 evra/MWh).

Cene daljinskega ogrevanja zrasle tudi za več kot 100 odstotkov

Kako je sestavljena cena toplote?

Cena toplote je sestavljena fiksnega dela (obračunska moč – evro/MW/leto], variabilnega dela (prevzeta količina toplote evro/MWh ter prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije ter prispevka za energetsko učinkovitost. Vse pa je obremenjeno z DDV-jem, kar ob dvigu cen variabilnega dela še dodatno dvigne končno ceno.

Največji slovenski dobavitelj toplote je Energetika Ljubljana, ki zagotavlja polovico vse toplote, ki je v Sloveniji proizvedena za sisteme daljinskega ogrevanja, je v začetku meseca sporočila, da bo za 25,98 odstotka zvišala variabilni del cene toplote v daljinskem ogrevanju Ljubljane, dvig pa se bo, kot je navedla, na računu uporabnikov izrazil kot 20-odstotna podražitev ogrevanja. Toda na drugi strani je že celo leto dvigala cene variabilnega dela toplote in v enem letu se je ta podražil s slabih 37 evrov za MWh na nekaj več kot 75 evrov.

Energetika Ljubljana je sicer napovedala, da v tokratni kurilni sezoni ne bo več višala cen, čeprav cena energentov na svetovnih borzah še vedno strmo raste.

Gospodinjstva so poslovni zakupniki?

Gospodinjstva v Sloveniji sicer relativno lahko zamenjajo dobavitelje energentov, kot sta zemeljski plin ali elektrika. Razen če so pogodbeno vezani za določeno obdobje. Vendar to velja le za individualne odjemalce, še posebej, kar se tiče dobave zemeljskega plina za ogrevanje. Veliko prebivalcem slovenskih mest, ki prebivajo v večstanovanjskih stavbah, še posebej v stanovanjskih blokih ali stolpnicah, toploto zagotavljajo upravniki.

V času velikih podražitev ogrevanja, ki jih najbolj občutijo ravno t. i. etažni lastniki ali pa najemniki stanovanj, se je razkrilo, da so jim upravniki toploto oz. energente zakupili na precej nenavaden način. Številni etažni lastniki so obravnavani kot poslovni zakupniki, in ne kot gospodinjstva.

Direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS-ju Boštjan Udovič je v torek za STA pojasnil, da večina tistih, ki živijo v večstanovanjskih stavbah in imajo skupne kotlovnice, plačuje 2,5-krat višjo ceno zemeljskega plina za ogrevanje in električno energijo, saj jih dobavitelji uvrščajo med poslovne odjemalce.

Boštjan Udovič o tem, zakaj so stanovalci blokov obravnavani kot poslovni odjemalci

"Upravniki v tem trenutku nimajo možnosti energentov dobavljati po cenah, ki veljajo za gospodinjske odjemalce. Dobavitelji namreč vztrajajo, da se energenti za potrebe večstanovanjskih stavbah kupujejo po cenah za poslovne odjemalce. Upravnikom v takšni situaciji ostane zgolj možnost, da pridobijo več različnih ponudb in izberejo najugodnejšo, ki pa je še vedno bistveno višja od cene za gospodinjski odjem. Še s tem pa so trenutno težave, saj številni dobavitelji, zaradi nestabilnih razmer na trgu energentov, ponudb sploh ne oddajo. Poleg tega dobavitelji od upravnikov običajno zahtevajo tudi podpis sporazuma za prevzem tveganja neplačil etažnih lastnikov. Če upravniki torej želijo zagotoviti, da etažni lastniki ne bodo ostali na mrzlem, morajo to tveganje vzeti na svoja pleča, čeprav to zanje lahko predstavlja tudi tveganje preživetja."

Poudaril je, da glede na pojasnila članov zbornice ocenjuje, da pretežno vse bloke, ki imajo skupne kotlovnice in za katere upravnik v njihovem imenu in za njihov račun nabavlja plin ali električno energijo, dobavitelji energentov uvrščajo med poslovne odjemalce. Tako etažni lastniki v blokih plačujejo več za ogrevanje in tudi za rabo elektrike v bloku v skupne namene, denimo za dvigala ali razsvetljavo.

Upravniki so, kot je pojasnil, opozorili, da so bile cene za gospodinjski in poslovni odjem v preteklosti podobne, za male poslovne odjemalce celo malenkost nižje, zdaj pa je razlika 250-odstotna.

Etažni lastniki v blokih, kjer energent kupujejo skupaj, vendar ima vsak svojo kurilno napravo v stanovanjih, pa naj bi bili obravnavani kot gospodinjski odjemalci.

"To so paradoksalne zadeve in bi jih bilo treba rešiti sistemsko, ne samo zaradi razlik v ceni. Ni prav, da so gospodinjski odjemalci v blokih karakterizirani kot poslovni odjemalci," je poudaril Udovič, ki je še, kot poroča STA, povedal, da so se člani zbornice obrnili na Agencijo za energijo, ki je najprej povedala, da če etažni lastnik potrebuje energent za svojo rabo, in ne za poslovni namen, je to gospodinjski odjemalec. Nato pa je ocenila, da če bi želeli ves blok vključiti v gospodinjski odjem, bi morali biti vsi etažni lastniki lastniki te kotlovnice.

Po mnenju nekaterih ponudnikov energentov, kot so v preteklih dneh poročali mediji, bi težavo morala urediti Agencija za energijo, ta pa naj bi to prevalila na ministrstvo za infrastrukturo. Po napovedih naj bi v četrtek infrastrukturno ministrstvo sklicalo sestanek za agencijo z energijo kot tudi s predstavniki dobaviteljev glede omenjene problematike.

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Vlada bo najbolj prizadetim morda priskočila na pomoč januarja

Premier Janez Janša je prejšnji teden v odgovorih na poslanska vprašanja v DZ-ju pojasnil, da je na vladi predlog o posebnih energetskih vavčerjih, ki ga bo obravnavala konec januarja.

"Na mizi je predlog, ki ga bo vlada obravnavala verjetno konec januarja, ko bomo natančneje vedeli, kakšne so vse te posledice podražitev, da se znotraj te kategorije, širše kategorije, ki jo zdaj naslavljamo, gre predvsem za upokojence z nizkimi pokojninami, še posebej pomaga tistim, ki prejemajo še različne socialne prejemke, to je kategorijo nekaj čez 60 tisoč naših rojakov. Tukaj pa s posebnimi energetskimi vavčerji, ki bi se financirali iz skladov, kjer sredstva zbiramo targetirano. Zdaj je ta možnost dana v okviru tega nabora možnih ukrepov Evropske komisije in je na mizi in jo bo pač vlada uporabila, če bo ta situacija trajala, tako kot se pač predvideva," je dejal Janša.

Opozorila že jeseni, vlada se (še) ni odzvala

Vlado so zaradi dviga cen električne energije in zemeljskega plina na veleprodajnih trgih v EU-ju in napovedanih podražitev energije za potrošnike že jeseni nekatere nevladne organizacije (Zveza potrošnikov Slovenije, Focus, Umanotera, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Zveza prijateljev mladine Moste-Polje, Srebrna nit, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Inštitut za zdravje in okolje ter Plan B za Slovenijo) pozvale, naj nemudoma ukrepa, in med drugim predlagale zamrznitev cen energentov za pol leta.

"Vladi smo predlagali naslednje ukrepe: začasni ukrep nadzora drobnoprodajnih cen energije za vsa gospodinjstva za naslednje energente: električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje, ekstra lahko kurilno olje; znižanje davčnih stopenj in trošarin na računih za energijo; prepoved odklopa iz energetskega omrežja ali daljinskega sistema ogrevanja za energetsko revna in ranljiva gospodinjstva, ne glede na izpolnjevanje obstoječih pogojev za nujno oskrbo vsaj do konca kurilne sezone 2021/22, nujna finančna sredstva (energetski vavčer) za energetsko revna in socialno šibka gospodinjstva," so za MMC pojasnili na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) in poudarili, da je k sprejetju ukrepov za omilitev posledic dvigovanja cen energentov države članice pozvala tudi Evropska komisija.

Ali so upravniki lahko odškodninsko odgovorni?

Zveza potrošnikov na svoji spletni strani objavlja seznam vseh ponudnikov električne energije in plina ter njihovo ponudbo za gospodinjstva. Toda kot se je izkazalo, lahko številni prebivalci večstanovanjskih stavb ugodne ponudbe lahko le opazujejo, saj so jim upravniki zakupili energente po poslovnih, tudi več kot dvakrat višjih cenah. Kaj lahko storijo v teh primerih?

"Po kakšni ceni bodo plačevali energijo, je odvisno (poleg cen na trgu) tudi od zainteresiranosti etažnih lastnikov in dejavnosti upravnika. Kjer lastniki tvorno sodelujejo s pomočjo upravnika, uresničijo optimalne rešitve, kot na primer prehod na drug energetski vir, zmanjšanje priključne moči (previsoko določena posledično pomeni višje stroške). Kjer pa etažni lastniki niso aktivni, pa mora upravnik, ki po Stanovanjskem zakonu zastopa etažne lastnike, ravnati v največjo korist lastnikov s skladu s svojo profesionalno skrbnostjo. Če le-ta krši, je lahko tudi odškodninsko odgovoren po predpisih civilnega prava," še pojasnjujejo v ZPS-ju.