Foto: Rok Omahen
Foto: Rok Omahen

Intervencija države na področju zemeljskega plina in električne energije za gospodinjstva ni potrebna, ker je to odgovornost dobaviteljev, je Robert Golob poudaril ob robu novinarske konference Gen-I v Ljubljani, na kateri so se zavezali, da do poletja 2022 ne bodo spreminjali cen elektrike in plina.

"Če že, potem naj država pri električni energiji in zemeljskem plinu razmišlja o tem, kako bo pomagala gospodarstvu, ker tam pa mi te možnosti nimamo. Naša odgovornost je do ranljivih, v tem primeru do gospodinjstev, ne pa do celotnega poslovnega sektorja," je dejal.

Poslovni svet ima svoje zakonitosti, za poslovanje je odgovorno vodstvo. Gen-I ima po njegovih pojasnilih stalno komunikacijo s svojimi poslovnimi odjemalci.

"Vse leto smo jim razlagali o ugodnem trenutku, kdaj je čas za nakup, kako naj se obnašajo. Nekateri so nas poslušali, približno polovica je takšnih, ti so zelo srečni. Nekateri drugi so si inštalirali sončno elektrarno, ker smo jih k temu tudi nagovarjali, ti so še posebej srečni," je dejal Golob in dodal: "Če želite imeti dolgoročno stabilne cene, si omislite brezogljični vir."

Nekateri poslovni odjemalci pa so, čeprav niso iz energetike, po njegovih besedah špekulirali in so si rekli, da je cena sicer nizka, ampak mogoče bo pa še nižja, in so raje čakali. "Zdaj pa kličejo na pomoč državo. Ampak odločitev, da so se znašli v tej situaciji, je vsaj v polovici primerov njihova lastna. Odgovornost pa je 100-odstotno pri njih," je dodal.

Gen-I je primarno trgovec, sekundarno pa dobavitelj. "Ker smo eden najboljših trgovcev v Evropi, vemo, kje in po kakšnih pogojih zakupiti energente. Teh energentov potem ne prodamo špekulativno nazaj, ko pride do visoke cene na trgu, ampak jih prihranimo za odjemalce. In to je ta skrb. Namesto da bi ustvarjali špekulativne dobičke, to raje delimo s svojimi odjemalci," je dejal Golob in poudaril, da Gen-I sprejema svoj del odgovornosti do odjemalcev.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Zamrznitev marže pri šestih centih na liter

Na dopisni seji je vlada v sredo izdala uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero je predlagan enak način oblikovanja cen kurilnega olja kot v obdobju pred sprostitvijo cen aprila 2016.

Energetski strokovnjak Peter Novak je za Radio Slovenija opozoril, da sama marža pri kurilnem olju že zdaj ne odstopa dosti od šestih centov, tako da je ta vladna sprememba z zamrznitvijo marže distributerjev zgolj minimalen poseg. Kurilno olje je obremenjeno tudi s številnimi drugimi dajatvami, najvišji sta DDV in trošarine, ki bi jih vlada lahko zmanjšala, pa jih še ni.

"Naše kurilno olje je obremenjeno z dajatvami za obnovljive vire, potem imamo takso CO2 0,05, trošarine 0,105, DDV je 0,17 evra na liter. Okoljska dajatev je zaradi varstva zraka 0,03 evra na liter. Vse te dajatve dajejo to končno ceno," je naštel Novak.

Nekatere druge države so na primer znižale DDV na energente. V prvem valu epidemije lani spomladi pa je ministrstvo za infrastrukturo začasno nehalo zaračunavati prispevek za obnovljive vire energije.

Novak je tudi predlagal, da bi vlada lahko po potrebi sproščala zaloge kurilnega olja iz državnih rezerv, ki so bile kupljene po nižji ceni. Vsaka država mora namreč imeti trimesečne zaloge kurilnega olja. "Če bodo državne rezerve sprostile kurilno olje in omogočile uporabo nižje cene pri tem olju, potem podražitve ne bodo visoke," je pojasnil.

Cena kurilnega olja se je na svetovnih trgih v dveh letih več kot podvojila. Njegova cena v Sloveniji pa je višja kot znaša povprečje cen v Evropski uniji. Drobnoprodajna cena je v drugi polovici leta 2021 presegla mejo enega evra in je oktobra 2021 znašala že 1,10 evra na liter.

Petrol in OMV Slovenija, vodilna prodajalca naftnih derivatov v Sloveniji, napovedujeta spoštovanje nove uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov, s katero vlada znova uvaja regulacijo cen kurilnega olja. Maržo bosta morala tako z 9. novembrom omejiti na maksimalno šest centov na liter kurilnega olja. Trenutno naj bi bila pri 15 centih za liter. Na dodatna vprašanja medijev, kaj to pomeni za podjetje ter kakšna sta povpraševanje po kurilnem olju in primerjava cen z lanskim letom, so odvrnili le, da vse naftne derivate, tudi kurilno olje, kupujejo na svetovnem trgu naftnih derivatov, kjer se tudi oblikujejo nabavne cene. Tudi v družbi OMV Slovenija so povedali, da si prizadevajo izpolnjevati odloke pristojnih institucij, hkrati pa skušajo uporabnikom zagotoviti storitve in izdelke na varen način.

Poziv vladi za zamrznitev cen

Vlado so v sredo nevladne organizacije, Zveza potrošnikov Slovenije, okoljske in socialne nevladne organizacije in Zveza svobodnih sindikatov pozvale, naj za pol leta zamrzne drobnoprodajne cene električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja in ekstra lahkega kurilnega olja za vsa gospodinjstva, za posebej ranljive pa prepreči, da bi jih do konca kurilne sezone izklapljali iz omrežja. Predlagale so tudi nižji DDV in trošarine.

Brez posegov pri cenah dizelskih goriv in nafte

Vlada prav tako še ni vplivala na marže pri pogonskih gorivih. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je na Twitterju zapisal: "Podrobna analiza trga naftnih derivatov po lanski liberalizaciji cen je pokazala, da trg v Sloveniji deluje. Nobeno od podjetij bistveno ne izstopa po svojih cenah, zvišanje cen ni nesorazmerno." Za regulacijo marže kurilnega olja pa so se odločili zaradi kurilne sezone in visokih cen na tujih trgih.

Vlada bo uravnavala cene kurilnega olja

Vrtovca skrbi daljinsko ogrevanje

"Bolj kot elektrika me skrbi daljinsko ogrevanje, kar imajo v rokah občine," je na konferenci Javne investicije 2021 v organizaciji medijske hiše Delo v Ljubljani poudaril infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Zato so po njegovih besedah na vladi govorili o možnosti uvedbe energetskega vavčerja.

S tem bi po njegovih besedah lahko pomagali najranljivejšim skupinam prebivalcev, kot je to, denimo, storila Francija.

"Z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve se usklajujemo, da bi se določen znesek skozi kurilno sezono namenil posamezni družini," je orisal.

Ob rasti svetovnih cen energentov so nekateri trgovci z elektriko napovedali podražitve. A Vrtovec je dejal, da cene električne energije za gospodinjstva ne bodo pomembno zrasle. Poudaril je namreč, da gre za podražitve le na eno tretjino cene položnice, torej v skupnem znesku te ne bodo visoke.

Zato se vlada zdaj osredinja na pomoč podjetjem, zlasti tistim, ki nimajo zakupa električne energije za celo zimo. Pri tem je omenil Talum in železarno Jesenice, ki porabi odstotek celotne električne energije v državi. "Upamo, da bomo imeli v 14 dneh, tudi po energetskem vrhu EU-ja, prave odgovore," je dejal.

Vlada lahko v cene električne energije za končne odjemalce poseže tudi tako, da denimo zamrzne prispevek za obnovljive vire energije in s tem zniža končno ceno, je omenil eno od možnosti.

Tudi Počivalšek za energetske vavčerje

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Foto: BoBo/Borut Živulović
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Foto: BoBo/Borut Živulović

"Ministrstvo za delo bo pripravilo predlog energetskih vavčerjev, ampak ne bomo uvajali zadev na zalogo, temveč bomo reagirali v primeru, da se bo stanje na področju cen energije v praksi tudi spremenilo. Zdaj gre v glavnem za špekulacije in tiste začetne spremembe," je ob robu obiska v SIJ- Metalu Ravne dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek.

Počivalšek je komentiral tudi sredno odločitev vlade, da znova regulira cene kurilnega olja. Za ta korak so se odločili na podlagi analize cen v obdobju od leta 2016, ko je vlada začela postopno deregulacijo cen naftnih derivatov. Leta 2016 je namreč sprostila marže pri kurilnem olju in 98-oktanskem bencinu, pozneje so se sprostile cene goriv na območju avtocestnega križa, pred letom dni pa še v preostalem delu Slovenije.

"Ugotovili smo, da se marže za 95-oktanski bencin in nafto niso občutno povečale, le za okoli odstotek, se je pa cena kurilnega olja od leta 2016 do danes povečala za nekje 69 odstotkov, pri tem za 64 odstotkov iz naslova dviga cen na svetovnem trgu, preostalo so marže. Te so se zvišale s šest na 15 centov za liter," je pojasnil gospodarski minister.

Sorodna novica Vlada znova uvedla regulacijo cen kurilnega olja

Ker je pred začetkom kurilne sezone večja nevarnost občutnejšega dviga cen, se je vlada po Počivalškovih besedah odločila začasno zamrzniti marže na ravni iz leta 2016. "Nadaljnji ukrepi pa bodo odvisni od gibanja cen," je dejal.

Medtem ko vlada ne more vplivati na cene zemeljskega plina, pa ima pri cenah električne energije možnost prepovedi izvoza in regulacije končne cene. "Nič ne napovedujem, ker računam, da se bodo zadeve na področju vseh energentov stabilizirale. Če se ne bodo, pa bomo morali razmisliti tudi o takšnih ukrepih," je poudaril Počivalšek.

Obljubil je tudi nadaljnje spremljanje razmer v gospodarstvu zaradi vse višjih cen energentov. Poudaril je, da je večina podjetij že zakupila energijo vnaprej, najbolj na udaru pa so se znašli tisti, ki nimajo dolgoročnih pogodb.

"Država mora in bo pomagala vsem tistim, ki so se pripravljeni spopasti z izzivi prihodnosti. Za to imamo na razpolago dovolj virov," je zatrdil minister in spomnil na sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost, kjer je na voljo 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev, pri čemer bo 427 milijonov evrov namenjenih za gospodarstvo. "Računam, da bodo podjetja to priložnost izkoristila," je dodal.

Šimonka: Računamo na razumevanje odločevalcev

Tibor Šimonka. Foto: TV Slovenija
Tibor Šimonka. Foto: TV Slovenija

Na pomoč odločevalcev in njihovo razumevanje računajo tudi v skupini Slovenska industrija jekla (SIJ), ki s svojo dejavnostjo sodi med energetsko intenzivne industrije. Kot je na Ravnah na Koroškem dejal glavni podpredsednik skupine SIJ Tibor Šimonka, upajo, da bo država, poleg tega, da bo zaradi enormnih povišanj cen energentov pomagala gospodinjstvom, imela posluh tudi za industrijo in gospodarstvo.

"Lepo je biti všečen, da se bo za gospodinjstva marsikaj naredilo. Vendar kako bodo gospodinjstva preživela, če ne bo zaposlitev, če ne bo industrije in če ne bo gospodarstvo funkcioniralo, kot mora," je dejal Šimonka. V nekaterih državah so po njegovih besedah že dejavnosti in pritiski v smeri, da vlade poskušajo najti mehanizme, kako bi tudi gospodarstvu, predvsem energetsko intenzivni industriji pomagali, zato pričakuje in upa, da "Slovenija ne bo izostala v teh naporih".

V industriji si želijo, da se cene energentov vsaj približno vrnejo na raven, kot je bila. Šimonka je poudaril še, da ima Slovenija v proizvodnji elektrike visoko stopnjo samozadostnosti, ob tem pa pričakuje, da bo država kot lastnica energetskih objektov naredila potrebne korake v smeri znižanja cen.

Marže predstavljajo osem odstotkov cene

Glede rasti cen naftnih derivatov pa je dejal, da je prostor na področju marže, ki pa je v končni ceni zelo majhna. Marža predstavlja le osem odstotkov cene, in ta se od uvedbe deregulacije ni povečevala. Dvignile so se cene osnovne surovine, v tem je težava, je povzel in dodal, da si želi, da bi Unija v teh primerih delovala usklajeno. "Če vsaka država ravna po svoje, to izkoristijo špekulanti," je opozoril. Ob tem se je zavzel za večjo energetsko neodvisnost Evrope in diverzifikacijo plina.

Ogrevanje prostorov v hladnem delu leta predstavlja za gospodinjstva velik strošek. Foto: Pixabay
Ogrevanje prostorov v hladnem delu leta predstavlja za gospodinjstva velik strošek. Foto: Pixabay

Nujna oskrba ranljivih z energijo

Sindikat upokojencev Slovenije ob napovedanem zviševanju cen energentov izraža bojazen, da bodo zaradi tega še zlasti prizadete ranljive skupine. Vlado in poslance pozivajo k spremembi pogojev za upravičenost ranljivih do nujne oskrbe z energijo.

Spomnili so, da v Sloveniji pod pragom revščine živi 254.000 prebivalcev, od tega je dve tretjini upokojenih, med njimi pa daleč največ samskih žensk. Pozivajo, da je treba takoj spremeniti pogoje za upravičenost do nujne oskrbe z energijo. Tako naj se odpravi vezanje pravice do nujne oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom na pravico do socialne pomoči. Pravico do nujne oskrbe z energijo pa naj imajo vsi s pokojnino pod 591 evrov in tisti, ki 15 odstotkov svojega razpoložljivega dohodka namenijo za oskrbo z energijo, so predlagali.

Pravico do nujne oskrbe z energijo naj imajo po njihovih navedbah tudi ljudje, pri katerih živijo otroci, mlajši od petih let, ter gibalno ovirani in težko bolni. Pristojni pa naj poskrbijo za ozaveščanje odjemalcev o možnostih, merilih in postopkih za uveljavljanje pravice do nujne oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom.

Kot so poudarili, je ustrezen dostop do ogrevanja v stanovanjskih prostorih še posebej pomemben za zdravje starejših, ki so med epidemijo covida-19 že sicer med ogroženimi skupinami. Vsi ukrepi za zajezitev epidemije in širjenje respiratornih bolezni bodo zaman, če bodo starejši zaradi revščine preživljali zimo v neogrevanih in do zdravja škodljivih bivalnih prostorih, so posvarili v sindikatu.