Ljubljansko delovno sodišče je namreč v obravnavi predloga Marjane Mrak za izdajo začasne odredbe, s katero bi se do zaključka sodnih postopkov, povezanih z njeno odpovedjo, zadržala veljavnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zavrnilo izdajo take odredbe. Pri tem je sodišče presodilo, da Marjana Mrak ni izkazala verjetnosti, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi javnega podjetja Infrastruktura Bled nezakonita.

Sodišče je tako presodilo, čeprav je inšpektorat za delo že pred tem izdal začasno odredbo o zadržanju odpovedi z argumentom, da obstajajo indici, ki nakazujejo, da je odpoved zgolj povračilni ukrep zoper Marjano Mrak, ki je opozarjala na nepravilnosti pri poslovanju Infrastrukture Bled. Podobno je ugotovila tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki je izdala mnenje, da obstaja vzročna povezava med njenim "žvižgaštvom" in odpovedjo.

Sodišče: Mrakova lahko zahteva višjo preživnino
Prav tako je sodišče presodilo, da za Marjano Mrak, sicer mater samohranilko, odpoved ne predstavlja tveganja težko nadomestljive škode. Sodišče je to utemeljilo s trditvijo, da lahko zaradi spremenjene zmožnosti za preživljanje zahteva zvišanje preživnine od otrokovega očeta, in z navedbo, da Marjana Mrak ni izkazala, da ne bi mogla preprečiti škode z aktivnim iskanjem zaposlitve. Podobno odločitev je pred časom delovno sodišče zavzelo tudi v primeru predsednika Sindikata voznikov avtobusov Slovenije Endreja Mesaroša, ki so ga odpustili v družbi Arriva Slovenija.

Kot smo že pred časom poročali, so se težave v odnosu z nadrejenimi na delovnem mestu za Marjano Mrak začele leta 2016, ko je na pobudo nadzornega sveta začela opozarjati na nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Pozneje je utemeljenost njenih opozoril izkazal tudi KPK, ki je ugotovil, da so v javnem podjetju Infrastruktura Bled nabavljali vodomere brez ustreznega postopka javnega naročanja, posli z družbo Jordan, skupno jih je bilo za 250 tisoč evrov, pa so po mnenju KPK-ja potrjevali, da je bilo ravnanje direktorja Janeza Resmana izpostavljeno korupcijskemu tveganju.

ZSSS: Pritiski so se po odredbi nadaljevali
Po prijavi nepravilnosti pri javnem naročanju na KPK je bila Marjana Mrak na delovnem mestu deležna šikaniranja, kar direktor družbe sicer zanika, pozneje pa tudi odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V sindikatih so takrat opozarjali, da je zaščita žvižgačev ključnega pomena, saj so pri nas v praksi večkrat deležni pritiskov, medtem ko je žvižgaštvo v nekaterih drugih državah dolžnost javnih uslužbencev.

Mrakovi je pritrdil inšpektorat za delo z izdajo začasne odredbe, po kateri se je vrnila na delovno mesto, a kot je poudaril sekretar območne organizacije ZSSS-ja Matej Jemec, ki zastopa Mrakovo, so se pritiski nanjo nadaljevali in je bila kljub začasni odredbi napotena domov. Jemec je poudaril, da so tudi to prijavili na inšpektorat za delo.

Peticija podpore Marjani Mrak
Jemec je sicer razočaran tudi nad odzivom županov občin Gorje in Bled. Obe občini sta namreč solastnici javnega podjetja. Blejski župan Janez Fajfar in župan Gorij Peter Torkar sta pred časom poudarila, da se ne strinjata z začasnim zadržanjem odpovedi, ki jo je izdal inšpektorat za delo, pri čemer sta po poročanju Slovenske tiskovne agencije poudarila, da je na prvem mestu zaščita pravnega interesa javnega podjetja. Poslovanje podjetja pa je po njunih navedbah pregledno in v skladu z zakonodajo.

Marjana Mrak bo nezakonitost odpovedi skušala dokazati na sodišču, a kot poudarja Jemec, je to postopek, ki bi po najbolj optimističnem scenariju svoj epilog dočakal v pol leta, bolj realno pa v enem letu. Medtem so pri OO-ju ZSSS-ja Gorenjske začeli zbirati podpise pod peticijo Proti korupciji in mobingu v podjetjih, saj so poleg Marjane Mrak pritiski na predstavnike organiziranega dela v številnih podjetjih vse pogostejša praksa. Pod peticijo, s katero zahtevajo preklic odpovedi in odstop direktorja Infrastrukture Bled, so v nekaj tednih zbrali okoli 1.000 podpisov.