Marjana Mrak pa ostaja tudi predsednica sveta delavcev, saj sklicane volitve niso bile sklepčne.

Inšpektorat za delo je ugodil pritožbi Marjane Mrak na odpoved, ki so ji jo pri javnem podjetju Infrastruktura Bled vročili na začetku februarja in jo začasno zadržal. Za to so se pri inšpektoratu odločili, ker obstajajo dovolj močni indici, da je pri odpovedi šlo za povračilni ukrep direktorja, potem ko je Marjana Mrak začela opozarjati na nepravilnosti pri javnem naročanju.

Kot smo že poročali, je Marjana Mrak leta 2016 na pobudo nadzornega sveta začela javno opozarjati na nepravilnosti pri javnem naročanju. Potem pa so se pogoji dela zanjo drastično poslabšali. Med drugim je bila deležna izolacije s strani sodelavcev, šikaniranja, grožnje direktorja pa so po njenih navedbah zašle tudi v zasebno sfero, saj ji je med drugim zagrozil, da bo prek osebnega poznanstva odvetnika vplival na njen tedaj aktiven postopek razveze od partnerja in dodelitev skrbništva nad otrokom.

Župana direktorja želela nagraditi
Marjana Mrak je po večmesečnem šikaniranju končala tudi na bolniški, preden so jo napotili na komisijo za mobing, ki pa je bila ustanovljena nezakonito, saj je pravilnik o mobingu sprejel direktor sam brez posvetovanja s svetom delavcev. Inšpektorat za delo pa trenutno odloča tudi o uvedbi prekrškovnega postopka zaradi mobinga nad Marjano Mrak. Direktor družbe Janez Resman je sicer obtožbe o mobingu zanikal. Matej Jemec iz ZSSS-ja pa opozarja tudi, da to ni prvi primer, ko je direktor svoje odločitve izpeljal brez soglasja sveta delavcev in kot strokovnega sodelavca zaposlil svetnika občine Bled. Ob tem dodaja, da so se v sindikatu za podporo Mrakovi obrnili tudi na župana občin Bled in Gorje, ki sta sicer lastnici Infrastrukture Bled, a se na njihove pozive nista odzvala. Sta pa še januarja predlagala, da se direktorju izplača štiri tisoč evrov nagrade za poslovno uspešnost, ki pa je nadzorni svet družbe ni potrdil.

Da so bila njena opozorila o nepravilnostih vendarle utemeljena, je potrdila Komisija za preprečevanje korupcije, ki je septembra lani ugotovila, da je direktor družbe vede dopuščal nabavo vodomerov in pripadajoče opreme neposredno pri ponudniku - Jordan, d. o. o. - brez uvedbe ustreznega postopka javnega naročanja.

Po odpovedi še poskus umika iz sveta delavcev
Ob tem Matej Jemec iz Območnega odbora Zveze svobodnih sindikatov Gorenjske (ZSSS) opozarja, da so v Infrastrukturi Bled od avgusta 2016, ko je Marjana Mrak začela opozarjati na nepravilnosti, začeli plačevati bistveno več za odvetniške storitve, namenjene, tako Jemec, spopadanju z nepravilnostmi direktorja Infrastrukture Bled.

Po odpovedi Marjani Mrak so bile sklicane tudi volitve v svet delavcev Infrastrukture Bled, katerega predsednica je še vedno Marjana Mrak. Volitve pa niso bile sklepčne, saj je za menjavo predsednika sveta delavcev glasovalo premalo zaposlenih. Pobuda za volitve je sicer prišla s strani reprezentativnega sindikata v podjetju, katerega predsednik Marko Vidic se je ob koncu lanskega leta dogovoril z vodstvom podjetja za višjo božičnico, a le če v zameno zanjo odreče podporo Marjani Mrak. Sekretarja ZSSS-ja Gorenjske Matej Jemec in Ana Jakopič sta to potezo že pred časom obsodila in poudarila, da medtem ko Mrakovi v območnem odboru ZSSS-ja Gorenjska pomagajo, ji sindikat v podjetju, ki je sicer tudi del ZSSS-ja, odreka podporo. Opozorila sta še, da so tudi znotraj sindikatov slabe prakse, ki jih je treba obsoditi.

Začetek dolge sodne bitke
Marjano Mrak so sicer sodelavci, po njenih navedbah, ob vrnitvi v službo lepo sprejeli in jo spodbujali, naj ne popusti. A pravne bitke se zanjo šele začenjajo, saj bo poskušala odpoved izpodbijati tudi po sodni poti, sočasno pa tudi doseči začasno odredbo zadržanja odpovedi. Ob tem tečejo tudi postopki na inšpektoratu in KPK-ju, ki ugotavljata, ali je šlo v primeru njene odpovedi za povračilne ukrepe zaradi njenih opozarjanj na nepravilnosti.

Tako v ZSSS-ju Gorenjske kot tudi v Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS) so pred časom opozorili, da je primer Marjane Mrak problematičen predvsem z vidika zaščite "žvižgačev", ki so ključni pri razkrivanju slabih praks in preprečevanju korupcije. Ob tem so poudarili, da primer Marjane Mrak ni osamljen in da se je že več žvižgačev v javnih podjetjih ali javni upravi znašlo v nemilosti mobinga. Ob tem so tudi poudarili, da imajo javni uslužbenci v nekaterih državah zakonsko dolžnost prijavljati sume korupcije, pri nas pa nimajo niti najosnovnejše zaščite pred povračilnimi ukrepi.