Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andreja Jernejčič je direktorica podjetja za piar in digitalni piar, komuniciranje, treninge javnega nastopanja in izobraževanja Lin&Nil z lastno blagovno znamko Andreja. Izkušnje je najprej nabirala kot menedžerka v slovenskih podjetjih, pred 14 leti pa je sprejela izziv in stopila na samostojno podjetniško pot. Doslej je ustvarjala zgodbe in jih še ustvarja z več kot 200 podjetji v Sloveniji in po Evropi ter celo v Dubaju. Med drugim je voditeljica TV-oddaje Zajtrk pr' Andreji, avtorica štirih razprodanih knjig – ena je prevedena v angleščino – in več sto strokovnih člankov. Epidemija je ekipo podjetja, štiri redno zaposlene in tri zunanje sodelavce, kljub 40-odstotnemu upadu prihodkov v letu 2020, še bolj povezala. Lani so imeli že 16-odstotno rast, tudi zaradi povečanega kriznega komuniciranja v podjetjih in vodila direktorice, da v krizi zmagajo tisti, ki so najbolj prilagodljivi, ne najmočnejši.
Peljaški most bo predvidoma julija 2022 povezal Hrvaško. Dubrovniška-Neretvanska županija je bila stoletja razdeljena zaradi dela ozemlja, ki pripada Bosni in Hercegovini. Most bo tako odprl tudi lažjo pot v Črno goro, Albanijo in Grčijo. Gre za največji kohezijski projekt na Hrvaškem, EU je za izgradnjo prispevala 85 % potrebnih sredstev.
Inženirski biro Ponting, ki se ukvarja s projektiranjem mostov in drugih inženirskih konstrukcij, sta leta 1990 ustanovila Viktor Markelj in Marjan Pipenbaher, potem ko sta se deset let kalila v Gradisovem projektivnem biroju. V Pontingu sta polovična lastnika, Marjan Pipenbaher pa je leta 2002 ustanovil še svoje podjetje za projektiranje mostov, izdelavo specialnih ekspertiz in analiz Pipenbaher inženirji. V obeh podjetjih danes zaposlujeta 24 inženirjev; doslej so doma in v tujini projektirali več kot 500 premostitvenih objektov, od tega več kot 50 večjih mostov in viaduktov. Njihovi najodmevnejši projekti so viadukt Črni Kal, Puhov most na Ptuju, dvižni most za pešce in kolesarje v Gdansku, most Ada čez Savo v Beogradu, turška mostova prek reke Evfrat, največji železniški viadukt v Izraelu in most na Pelješac. Prejemnika številnih domačih in mednarodnih nagrad prenašata znanje tudi na prihodnje generacije gradbenih inženirjev kot predavatelja na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru.
Inženirski biro Ponting se ukvarja s projektiranjem mostov in drugih inženirskih konstrukcij. Njihovi najodmevnejši projekti so viadukt Črni Kal, Puhov most na Ptuju, dvižni most za pešce in kolesarje v Gdansku in most Ada čez Savo v Beogradu.
V sosednji Italiji spodbujajo inovativnost pri gradnji mostov, zato podpirajo predvsem inovativnost zagonskih podjetij, ki sodelujejo pri iskanju rešitev v javnem sektorju in velikih podjetjih. Eno takih je zagonsko podjetje Builti, ki je našlo svoj prostor tako v okviru iskanja rešitev pri obvladovanju epidemije kot tudi pri nadzoru številnih mostov v Italiji.
Ko so se člani družine Stakne po hudi nesreči sina Nejca srečali s pogosto težavo uporabnikov invalidskih vožičkov pri vzpenjanju po klancu, so bili prisiljeni najti rešitev. Nastalo je družinsko podjetje Deeziv, ki s svojo samodejno zavodo za invalidske vozičke že prodira na globalni trg.
Inovacije in tehnologije vsakodnevno spreminjajo naša življenja. K temu prispeva tudi podjetje Feelif, katerega poslanstvo je pomoč slepim in slabovidnim, da digitalno spregledajo. Razvijajo in izdelujejo namreč njim prilagojene sisteme. Tovrstne tehnologije jih opolnomočijo, jim pomagajo, podpirajo njihovo učenje, igranje, ustvarjanje in komuniciranje.
V.P.C. je družinsko podjetje iz Celja s 30-letno tradicijo, ki ga vodita oče Vito in sin Aljaž Šteklič – prvi z izkušnjami in preudarnostjo, drugi z napredno miselnostjo. Začeli so s plastificiranjem tiskovin, danes so specializirani za tiskanje etiket na roli in izdelavo embalaže iz kartona do 450 gramov. Podjetje z 10 redno zaposlenimi je lani ustvarilo dobrih 1,8 milijona evrov prihodkov, posle pridobivajo tudi v sosednji Avstriji. Vseskozi vlagajo v razvoj, zadnji večji investiciji sta bili nakup 700 000 evrov vrednega digitalnega stroja in nakup nove poslovne stavbe v Petrovčah, v katero bodo že letos poleti preselili celotno proizvodnjo.
V.P.C. je družinsko podjetje iz Celja s 30-letno tradicijo, ki ga vodita oče Vito in sin Aljaž Šteklič – prvi z izkušnjami in preudarnostjo, drugi z napredno miselnostjo. Začeli so s plastificiranjem tiskovin, danes so specializirani za tiskanje etiket na roli in izdelavo embalaže iz kartona do 450 gramov. Podjetje z 10 redno zaposlenimi je lani ustvarilo dobrih 1,8 milijona evrov prihodkov, posle pridobivajo tudi v sosednji Avstriji. Vseskozi vlagajo v razvoj, zadnji večji investiciji sta bili nakup 700 000 evrov vrednega digitalnega stroja in nakup nove poslovne stavbe v Petrovčah, v katero bodo že letos poleti preselili celotno proizvodnjo.
V Šalovcih, v osrčju krajinskega parka Goričko, se je nekdaj zapuščena kmetija prelevila v uspešno socialno podjetje, ki ne le da ponuja delo ranljivim družbenim skupinam, razrešuje tudi socialne, gospodarske ter okoljske težave, ki pestijo lokalno skupnost. Poleg ponudbe storitev za mlade - počitniški tabori in za starejše - rekreacijski center, socialna kmetija Korenika deluje tudi na področju turizma in kulinarike.
Organski odpadki iz prehranske industrije so bili izziv za študente v Modeni. Ustanovili so zagonsko podjetje Packtin, ki razvija tehnologijo krožnega gospodarjenja. Tovrstno tehnologijo bi lahko uporabljali predvsem veliki industrijski obrati, ki bi lahko reciklirali organske odpadke v nove surovine.
Ladeja Godina Košir ima četrt stoletja mednarodnih izkušenj v strateškem marketingu, zadnja leta pa se osredotoča na spodbujanje novih trajnostno naravnanih rešitev, ki temeljijo na načelih krožnega gospodarstva. Je ustanoviteljica in direktorica mednarodne platforme Circular Change, prek katere sodeluje z vladami in organizacijami od Latinske Amerike do Skandinavije. Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. Leta 2018 je bila finalistka globalne nagrade Svetovnega gospodarskega foruma za krožno voditeljstvo, 2020 pa je prejela naziv Evropejka prihodnosti. Kot moderatorka in predavateljica letno nastopi na več kot 60 konferencah po vsem svetu. V oddaji pa tudi o novi tehnologiji krožnega gospodarjenja na področju prehranske industrije in o nekdaj zapuščeni kmetiji v Šalovcih, ki je postala uspešna socialna kmetija.
Ladeja Godina Košir ima četrt stoletja mednarodnih izkušenj v strateškem marketingu, zadnja leta pa se osredotoča na spodbujanje novih trajnostno naravnanih rešitev, ki temeljijo na načelih krožnega gospodarstva. Je ustanoviteljica in direktorica mednarodne platforme Circular Change, prek katere sodeluje z vladami in organizacijami od Latinske Amerike do Skandinavije. Je prejemnica številnih domačih in mednarodnih nagrad. Leta 2018 je bila finalistka globalne nagrade Svetovnega gospodarskega foruma za krožno voditeljstvo, 2020 pa je prejela naziv Evropejka prihodnosti. Kot moderatorka in predavateljica letno nastopi na več kot 60 konferencah po vsem svetu.
Večino spletnih podatkov hranimo v kitajskih in ameriških računalniških oblakih. Zagonsko podjetje Cubbit iz Bologne, pa je pionir pri razvoju hranjenja podatkov v zasebnih oblakih, kar naj bi prineslo večjo varnost in nižje stroške.
Center odličnosti Vesolje-si združuje slovenske akademske, znanstvene in tehnološke potenciale ter tako povezuje 46 raziskovalcev in inženirjev, ki sodelujejo pri vesoljskih raziskavah in misijah. Uspehi kot je izstrelitev mikrosatelita NEMO-HD in pridobivanje satelitskih podatkov, se naša država vključuje v evropsko vesoljsko agencijo ESA in se tako postavlja ob bok raziskovalcem vesolja.
Zlata Gazela leta 2021, podjetje EKWB iz Komende, je v 16 letih iz majhnega zagonskega podjetja zraslo v prvega igralca na svetu pri razvoju in proizvodnji izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Razvoj in večina proizvodnje potekata v Sloveniji, manjše proizvodne obrate pa imajo tudi v ZDA. 250 zaposlenih je lani ustvarilo dobrih 53 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot 99 odstotkov v 149 državah po vsem svetu. Odličnost na področju hlajenja jim priznavajo svetovni velikani na področju računalništva, kot so AMD, ASUS, Seagate, Invidia in Intel.
Zlata Gazela leta 2021, podjetje EKWB iz Komende, je v 16 letih iz majhnega zagonskega podjetja zraslo v prvega igralca na svetu pri razvoju in proizvodnji izdelkov za vodno hlajenje računalnikov po meri. Razvoj in večina proizvodnje potekata v Sloveniji, manjše proizvodne obrate pa imajo tudi v ZDA. 250 zaposlenih je lani ustvarilo dobrih 53 milijonov evrov prihodkov, od tega več kot 99 odstotkov v 149 državah po vsem svetu. Odličnost na področju hlajenja jim priznavajo svetovni velikani na področju računalništva, kot so AMD, ASUS, Seagate, Invidia in Intel.
Družinsko podjetje Škerjanc iz Materije je nastalo leta 1993. Začeli so z izdelavo gobic z jelenjo kožo, nadaljevali s tapeciranjem stolov, večji preboj na trgu pa jim je uspel s prodajo taburejev. Danes ponujajo več kot 1000 različnih izdelkov, njihov paradni konj so stoli za gostinstvo, domačo in pisarniško rabo, prodajajo pa tudi mize, vrtne garniture in gostinsko opremo. V Sloveniji imajo 32 redno zaposlenih, še 8 pa v svojem podjetju na Hrvaškem. V obeh podjetjih so lani ustvarili več kot 11 milijonov evrov prihodkov, od tega 20 odstotkov iz proizvodnje, preostalo iz trgovine. Zaradi vse večjih potreb po skladiščnih prostorih načrtujejo nadaljnjo širitev; zgradili bodo nov logistični center, ki bo obsegal 6 000 m2. V oddaji pa tudi o slovenski oblikovalki trajnostnih torbic Gaji Hanzel in italijanski ekipi z bolonjske univerze, ki je ustvarila dirkalni avto na solarni pogon.
Predstavljamo mlado slovensko oblikovalko Gajo Hanzel. Za svoje torbe uporablja vegansko alternativo usnju, za kar je prejela vrsto nagrad in priznanj. Z inovativnim, trajnostnim materialom in ob pomoči mentorjev piše svojo zgodbo.
Ekipa študentov in profesorjev na bolonjski univerzi je s pomočjo evropskega kohezijskega denarja razvila dirkalni avto na solarni pogon. Njihov cilj je pokazati, kaj vse lahko dosežemo na področju mobilnosti s pomočjo sončne energije.
Neveljaven email naslov
