Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Družinsko podjetje Škerjanc iz Materije je nastalo leta 1993. Začeli so z izdelavo gobic z jelenjo kožo, nadaljevali s tapeciranjem stolov, večji preboj na trgu pa jim je uspel s prodajo taburejev. V Sloveniji imajo 32 redno zaposlenih, še 8 pa v svojem podjetju na Hrvaškem. V obeh podjetjih so lani ustvarili več kot 11 milijonov evrov prihodkov, od tega 20 odstotko v iz proizvodnje, preostalo iz trgovine.
Številni steklarji na otoku Murano pri Benetkah v sosednji Italiji upajo, da odgovorni v evropskih institucijah vidijo dlje kot trenutno kaže, saj jih epidemija covida-19 in povišanje cen energentov potiskata na rob preživetja, zato pričakujejo pomoč. Bo obrt steklarstva, ki na otoku Murano predstavlja 80 % delovnih mest uspela premagati izzive in ohraniti več kot stoletno tradicijo.
Da lahko hobi postane uspešen posel tudi v času epidemije, dokazuje Bojan Ratej, ki prihaja iz majhne vasice pri Slovenski Bistrici. Oblikje posebne, modno obarvane lesene kravate. Z inovativnimi postopki pridelave ustvarja toliko različnih modelov lesenih kravat, da v tem prekaša tudi tujo konkurenco.
Podjetnica Ninka Slapnik, ustanoviteljica blagovne znamke Dogodki za samske, že 12 let povezuje samske ljudi vseh starosti. Začela je s kulinaričnimi dogodki, sledili so hitri zmenki, plesni tečaji, potovanja za samske. Ljudje imajo vse manj predsodkov do tovrstnih srečanj, pravi. Več kot 1000 dogodkov v živo, ki jih je doslej pripravila z ekipo, se je udeležilo že prek 25 000 ljudi, nastalo je več kot 3500 parov in veliko družin. Med epidemijo, ko ni bilo dogodkov, je med drugim oblikovala e-programe za osebno rast, zaživel pa je tudi njen nov projekt MATCHMe.si. – Agencija za stike. V oddaji pa tudi zgodbi o inovativnem oblikovalcu lesenih kravat in izzivih Muranskih steklarjev.
Podjetnica Ninka Slapnik, ustanoviteljica blagovne znamke Dogodki za samske, že 12 let povezuje samske ljudi vseh starosti. Začela je s kulinaričnimi dogodki, sledili so hitri zmenki, plesni tečaji, potovanja za samske. Ljudje imajo vse manj predsodkov do tovrstnih srečanj, pravi. Več kot 1000 dogodkov v živo, ki jih je doslej pripravila z ekipo, se je udeležilo že prek 25 000 ljudi, nastalo je več kot 3500 parov in veliko družin. Med epidemijo, ko ni bilo dogodkov, je med drugim oblikovala e-programe za osebno rast, zaživel pa je tudi njen nov projekt MATCHMe.si. – Agencija za stike.
Primož Suhodolčan je že vrsto let eden najbolj priljubljenih slovenskih sodobnih otroških in mladinskih pisateljev. Je velik športni navdušenec, zato številne njegove knjige govorijo o športnikih in športu. Za prvo knjigo o Ranti, Košarkar naj bo!, je kar petkrat prejel priznanje po izboru bralcev moja naj knjiga, po zgodbi so posneli tudi film. Njegov vzornik in mentor je bil oče Leopold Suhodolčan; po očetovi smrti je nadaljeval njegove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter za najmlajše objavljal dogodivščine Petra Nosa. Primož Suhodolčan pa se ne preživlja le s pisano besedo. Že več kot 30 let je tudi solastnik podjetja Inter diskont, ki se ukvarja s prodajo ročnega in električnega orodja ter zaposluje več kot 30 ljudi.
Kohezijska politika je še posebno v kriznih časih epidemije Covida-19 eden najpomembnejših investicijskih instrumentov. Primer dobre prakse najdemo v sosednji Hrvaški, s pomočjo evropskega denarja so ustvarili novo dodano vrednost kulturni dediščini. Tako je nastal prvi hrvaški muzej vinogradništva in vina.
Primož Suhodolčan je že vrsto let eden najbolj priljubljenih slovenskih sodobnih otroških in mladinskih pisateljev. Je velik športni navdušenec, zato številne njegove knjige govorijo o športnikih in športu. Za prvo knjigo o Ranti, Košarkar naj bo!, je kar petkrat prejel priznanje po izboru bralcev moja naj knjiga, po zgodbi so posneli tudi film. Njegov vzornik in mentor je bil oče Leopold Suhodolčan; po očetovi smrti je nadaljeval njegove zgodbe o Naočniku in Očalniku ter za najmlajše objavljal dogodivščine Petra Nosa. Primož Suhodolčan pa se ne preživlja le s pisano besedo. Že več kot 30 let je tudi solastnik podjetja Inter diskont, ki se ukvarja s prodajo ročnega in električnega orodja ter zaposluje več kot 30 ljudi.
Učiteljica razrednega pouka je s pomočjo sestre ustvarila posebno, tiho knjigo, kjer ni zapisane zgodbe. Otroški svet v knjigi brez besed je njena prava ideja.
Skupina mladih Avstrijcev se je domislila, kako prispevati k povečevanju podnebnih sprememb. Ustvarili so mrežni projekt, ki povezuje sončne panele na strehah lokalnih skupnosti.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Avseniki so že skoraj 70 let pojem za narodno zabavno glasbo doma in na tujem. Z drugo in zdaj že tretjo generacijo ne napreduje samo bogato glasbeno izročilo bratov Slavka in Vilka, temveč tudi gostinstvo in prireditve, ki jih potomci uspešno prepletajo z Avsenikovo glasbo. Avsenikovo domačijo z gostilno, sobami, muzejem in prireditvenim prostorom, ki sprejme do 350 gostov, danes vodi Slavkov vnuk Aleš. Njegov brat Sašo je odgovoren za glasbeni del. Epidemija je družino, kljub številnim izzivom, še bolj povezala. Začeli so se spogledovati z virtualnim svetom, zamisli o novih sobah, razširitvi muzeja, ureditvi trgovine s spominki pa želijo uresničiti takoj, ko se bo v gostilni spet sproščeno pelo in plesalo na Avsenikove viže. V oddaji pa tudi o slovenski inovaciji AR Laibach, ki spodbuja razvoj glasbeno-vizualnih vsebin in o dobri praksi preprečevanja podnebnih sprememb v Avstriji.
V Sloveniji imamo več svetovno znanih glasbenih skupin, med njimi je tudi skupina Laibach, ki je lani praznovala 40-letnico delovanja. Zaradi aktualnih razmer do praznovanje prestavili, kar pa je vzpodbudilo mladega inovatorja Matica Bernota k uresničitvi ideje. S skupino mentorjev se je lotil inovacije imenovane AR Laibach, to je aplikacija, ki predstavlja alterntivno obliko podajanja novih vsebin, saj je nastala tudi odgovor na Covid-19. Inovacija zdaj predvsem spodbuja k nadaljnjemu razvoju glasbeno-vizualnih vsebin z vključevanjem sodobne tehnologije.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Odkar je Ana Lukner Roljić, mednarodno priznana podjetnica in velika humanitarka, pred 12 leti ustanovila Anino zvezdico, se je zavedala, da je treba področje dobrodelnosti posodobiti in izboljšati. Pred kratkim je tako zaživel njen življenjski projekt in vodilo - Truhoma, kar pomeni pristen in iskren človek. Združila je najnovejše tehnologije s filantopijo, zbrala ekipo več kot 25-ih domačih in tujih strokovnjakov, poslovne partnerje in z njihovo pomočjo ustvarila inovativno globalno filantropsko platformo, ki v svet dobrodelnosti vnaša 100-odstotno transparentnost, sledljivot in učinkovitost.
Ni težava le v tem, da zavržemo preveč hrane, kopičijo se tudi zavrženi tekstil in embalaža, kar močno obremenjuje okolje in ves planet. Podjetje Humana Slovenija je del mreže več deset organizacij, ki v sklopu zelenih in socialnih projektov delujejo na petih celinah. V Sloveniji so najbolj prepoznani po sistemu zbiranja in prodaje rabljenih oblačil in obutve. Na ta način se pripravljajo tudi na uresničevanje nove evropske direktive, ki začne veljati prvega januarja 2025, ko bodo morale vse članice EU začeti izvajati ločeno zbiranje tekstila iz gospodinjstev.
Vsi opažamo, koliko embalaže ustvarimo in zavržemo. Mlada podjetnika - Martin Leban in Anja Pajntar pa sta ob podpori mentorjev prav tu našla rešitev. Ustvarila sta posebne biorazgradljive krogljice za nego telesa brez plastične embalaže. S svojo idejo sta prišla v finale natečaja za najboljšo inovacijo leta v Evropi.
Odkar je Ana Lukner Roljić, mednarodno priznana podjetnica in velika humanitarka, pred 12 leti ustanovila Anino zvezdico, se je zavedala, da je treba področje dobrodelnosti posodobiti in izboljšati. Pred kratkim je tako zaživel njen življenjski projekt in vodilo - Truhoma, kar pomeni pristen in iskren človek. Združila je najnovejše tehnologije s filantopijo, zbrala ekipo več kot 25-ih domačih in tujih strokovnjakov, poslovne partnerje in z njihovo pomočjo ustvarila inovativno globalno filantropsko platformo, ki v svet dobrodelnosti vnaša 100-odstotno transparentnost, sledljivot in učinkovitost.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Uspešnost podjetja in posameznika je zelo odvisna od posameznikove samozavesti in samopodobe, pravi Lea Pisani, ena od pionirk na področju kulture oblačenja v Sloveniji in strokovnjakinja za celovito podobo osebnosti. V 25 letih samostojne podjetniške poti je svetovala skoraj 130 podjetjem; med drugim je avtorica oblačil uslužbencev AMZS-ja, ljubljanskih Žal, občinskih in medobčinskih redarjev Slovenije. V svojem studiu v Ljubljani svetuje posameznikom in jim pomaga pri nakupih. Je tudi predavateljica v različnih izobraževalnih sistemih in avtorica 3 knjig. V oddaji pa tudi o inovativnem izdelovanju nakita iz premoga in posebnem energetskem parku v Avstriji.
Skupina kmetov nedaleč od Dunaja, je sklenila, da začnejo s proizvodnjo obnovljive energije. Po 25 letih je celo mesto s širšo okolico 100 % preskrbljeno z obnovljvo energijo vetra, vode in biomase.
Kako premogu vdihniti življenje, je ugotovila oblikovalka Marjeta Hribar. S svojimi modnimi dodatki iz premoga je zapolnila praznino, ki je ostala po zaprtju premogovnikov v Zasavju. Njene manšetne gumbe iz premoga nosi recimo Luka Dončić, Primož Roglič ima obesek za ključe, njen nakit je našel pot tudi so NASE, kamor so ga kot darilo odnesli iz podjetja Dewesoft, in celo do Los Angelesa, kjer bodo konec januarja na podelitvi glasbenih nagrad grammy, vsi nominiranci domov odnesli darilo iz zasavskega premoga.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. S čokolado se družina Videtič ukvarja od leta 1992, ko je Rudolf Videtič odkupil staro ljudsko šolo v Olimju in začel s proizvodnjo in prodajo čokoladnih izdelkov. Danes družinsko čokoladnico Syncerus v Olimju in še pet lastnih prodajalnah po Sloveniji vodita sin Urban in njegova soproga Mateja. Vsa ta leta je podjetje s trenutno 8 zaposlenimi ohranilo butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih čokoladnih dobrotah; okrog 300 različnih izdelkov je v njihovi ponudbi. Največ dela imajo prav pred božično-novoletnimi prazniki, ko naredijo tudi do 400 kilogramov izdelkov na dan. Večino jih prodajo v Sloveniji, naročila pa prihajajo tudi iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije in celo Japonske. V oddaji pa tudi inovativni Cafelier in trajnostni ekološki hotel na Dunaju.
Neveljaven email naslov
