Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred dvajsetimi leti, ko še nihče ni govoril o trajnostnemu razvoju, se je v središču Dunaja začela razvijati zgodba butičnega hotela Stadthalle z obnovljivo energijo sonca, naravnim hlajenjem, ekološkimi pridelki in tako imenovanim principom ponovne uporabe.
Vsaka kava ni vedno dobra, najpogostejši razlog pa so pogosto neočiščeni kavni avtomati. Idejo, kako rešiti ta izziv in olajšati delo gostincev, je dobil Alen Robnik, s svojim posebnim izumom - ročko za čiščenje, ki je usklajena z večino profesionalnih kavnih aparatov.
S čokolado se družina Videtič ukvarja od leta 1992, ko je Rudolf Videtič odkupil staro ljudsko šolo v Olimju in začel s proizvodnjo in prodajo čokoladnih izdelkov. Danes družinsko čokoladnico Syncerus v Olimju in še pet lastnih prodajalnah po Sloveniji vodita sin Urban in njegova soproga Mateja. Vsa ta leta je podjetje s trenutno 8 zaposlenimi ohranilo butični način proizvodnje s poudarkom na ročno izdelanih čokoladnih dobrotah; okrog 300 različnih izdelkov je v njihovi ponudbi. Največ dela imajo prav pred božično-novoletnimi prazniki, ko naredijo tudi do 400 kilogramov izdelkov na dan. Večino jih prodajo v Sloveniji, naročila pa prihajajo tudi iz Hrvaške, Avstrije, Nemčije in celo Japonske. V oddaji pa tudi inovativni Cafelier in trajnostni ekološki hotel na Dunaju.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Družinsko podjetje Varis iz Lendave je kljub številnim izzivom v času epidemije še utrdilo svoj položaj vodilnega evropskega proizvajalca gotovih kopalnic; v več kot 40-letni zgodovini so jih izdelali več kot 100 tisoč. Gotove kopalnice prodajajo predvsem v tujino, največ v Nemčijo, kjer imajo 15 odstotni tržni delež, Avstrijo in Švico. Med njihovimi kupci so najprestižnejše hotelske verige, kot so Sheraton, Novotel, Hempton by Hilton, Intercity, in druge, pa tudi bolnišnice, zapori in večstanovanjski objekti. Podjetje z 252 zaposlenimi je od leta 2015 do 2020 več kot podvojilo čiste prihodke od prodaje, letos naj bi s prodajo ustvarili 32,5 milijona evrov prihodkov. S svojimi rešitvami in razvojem so tudi eni od ambasadorjev slovenskega gospodarstva Zeleno, Ustvarjalno in Pametno. Zanimiva bosta tudi prispevka o pogledu mladih na kohezijsko politiko in o pomenu robotizacije.
Družinsko podjetje Varis iz Lendave je kljub številnim izzivom v času epidemije še utrdilo svoj položaj vodilnega evropskega proizvajalca gotovih kopalnic; v več kot 40-letni zgodovini so jih izdelali več kot 100 tisoč. Gotove kopalnice prodajajo predvsem v tujino, največ v Nemčijo, kjer imajo 15 odstotni tržni delež, Avstrijo in Švico. Med njihovimi kupci so najprestižnejše hotelske verige, kot so Sheraton, Novotel, Hempton by Hilton, Intercity, in druge, pa tudi bolnišnice, zapori in večstanovanjski objekti. Podjetje z 252 zaposlenimi je od leta 2015 do 2020 več kot podvojilo čiste prihodke od prodaje, letos naj bi s prodajo ustvarili 32,5 milijona evrov prihodkov. S svojimi rešitvami in razvojem so tudi eni od ambasadorjev slovenskega gospodarstva Zeleno, Ustvarjalno in Pametno. Zanimiva bosta tudi prispevka o pogledu mladih na kohezijsko politiko in o pomenu robotizacije.
Robotizacija je tehnologija, ki pospešuje razvoj in povečuje konkurenčnost, saj prispeva k večji učinkovitosti dela in kakovosti proizvodov. Robote pa se lahko uvede tudi v procese, ki so nevarni za človeka in škodljivi za njegovo zdravje, zato trg robotskih sistemov hitro raste. Tudi raziskovalni laboratorij Delavskega doma Trbovlje v sklopu mreže raziskovalnih centrov umetnosti in kulture med drugim deluje na področju robotike. Pod mentorskim vodstvom tam raziskuje tudi študent Žan Rajšek. Skupaj z Yaskawo razvija robotsko roko, ki omogoča slikanje z mislimi, ukvarja pa se tudi s humanoidno robotko Evo.
V novem finančnem obdobju do leta 2027 bo evropska kohezijska politika usmerjena predvsem v digitalizacijo, inovacije, trajnostno naravnanost in premagovanje epidemija Covida-19. Evropska unija v tem obdobju v središče postavlja predvsem mlado generacijo, tako so bili v okviru nedavnega Evropskega tedna regij in mest v Bruslju v ospredju dogajanja novinarji, ki poročajo o kohezijskih projektih v svojih državah.
Obiskali smo raziskovalni laboratorij za pridelavo hrane na eni izmed bruseljskih streh. Univerza Libre, mesto Bruselj in mestna kantina Refresh, so partnerji v razvoju projekta trajnostnega urbanega kmetovanja, ki je namenjen tudi izobraževanju meščanov in bi ga mesto Bruselj v prihodnje želelo razviti na številnih strehah.
Na Polšniku nad Litijo imajo poseben muzej - Lesarius. Gre za 7-čutni muzej starih lesarskih in rokodelskih poklicev, ki je nastal na pobudo Centra za zunanjo ureditev in drugih partnerjev projekta Lesarius. Ob zavedanju, kako pomembno je danes v projekte vključiti sodobne tehnološke inovacije in s tem privabiti mlade, so k sodelovanju povabili tudi računalniška navdušenca, ki sta pomagala, da je njihova skupna zgodba zaživela v prav posebni resničnosti. Čeprav tehnologija AR ni inovativna sama po sebi, pa je zagotovo inovativen pristop nadgradnje muzejske izkušnje.
Preden se objekt lahko pohvali s streho iz skodel, je potrebnega veliko ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do tega dela, pravi Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniški Bistrici, danes eden redkih v tej obrtni dejavnosti. S skodlarstvom se ukvarja že 34 let, veščin ročnega izdelovanja in montaže lesenih skodel pa se je naučil od očeta in deda, ko je že kot otrok pomagal pri gradnji in popravilih koč na Veliki planini, kjer obnavlja brunarice še danes. S skodlami prekriva tudi strehe stanovanjskih in počitniških hiš, hotelov, nadstreškov, posebej ponosen pa je na obnove streh sakralnih objektov, gradov in drugih kulturnih spomenikov po vsej Sloveniji.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Preden se objekt lahko pohvali s streho iz skodel, je potrebnega veliko ročnega dela, potrpljenja, natančnosti in predvsem veselja do tega dela, pravi Bojan Koželj iz Stahovice pri Kamniški Bistrici, danes eden redkih v tej obrtni dejavnosti. S skodlarstvom se ukvarja že 34 let, veščin ročnega izdelovanja in montaže lesenih skodel pa se je naučil od očeta in deda, ko je že kot otrok pomagal pri gradnji in popravilih koč na Veliki planini, kjer obnavlja brunarice še danes. S skodlami prekriva tudi strehe stanovanjskih in počitniških hiš, hotelov, nadstreškov, posebej ponosen pa je na obnove streh sakralnih objektov, gradov in drugih kulturnih spomenikov po vsej Sloveniji.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Ljutomersko podjetje Cleangrad se je v 19 letih specializiralo za projektiranje in izdelavo elementov in opreme za t. i. čiste prostore in postalo pomemben partner svetovnih farmacevtskih velikanov, kot so Pfizer, Novartis, Sandoz in drugi. Kupci njihovih izdelkov so tudi podjetja s področja mikroelektronike, kozmetične in živilske industrije, raziskovalni inštituti in bolnišnice. Izvozijo kar 98 odstotkov proizvodov. V podjetju z 200 zaposlenimi, ki imajo med epidemijo covida19 še posebej polne roke dela, so lani ustvarili nekaj več kot 17 milijonov evrov prihodkov, za letos načrtujejo 10-odstotno rast. V oddaji pa tudi o primerih dobrih praks, ki so nastale v času epidemije covida19, predstavili bomo zgodbi nekdanjega paraolimpijca, danes podjetnika, Darka Djurića, obiskali pa smo tudi prav poseben laboratorij v belgijski Valoniji, ki se ukvarja z raziskovanjem epidemije.
Ljutomersko podjetje Cleangrad se je v 19 letih specializiralo za projektiranje in izdelavo elementov in opreme za t. i. čiste prostore in postalo pomemben partner svetovnih farmacevtskih velikanov, kot so Pfizer, Novartis, Sandoz in drugi. Kupci njihovih izdelkov so tudi podjetja s področja mikroelektronike, kozmetične in živilske industrije, raziskovalni inštituti in bolnišnice. Izvozijo kar 98 odstotkov proizvodov. V podjetju z 200 zaposlenimi, ki imajo med epidemijo covida19 še posebej polne roke dela, so lani ustvarili nekaj več kot 17 milijonov evrov prihodkov, za letos načrtujejo 10-odstotno rast.
Na samostojno podjetniško pot se je podal tudi eden naših najbolj prepoznavnih paraolimpijcev - Darko Đurić. Zdaj je podjetnik, ki se ukvarja z digitalizacijo terapevtskih storitev. Skupaj z Gregorjem Nahtigalom je soustanovitelj zagonskega podjetja, kjer razvijajo platformo FroomCare, ki je zasnovana kot aplikacija za fizioterapijo na daljavo.
V belgijski pokrajini Valonija v zadnjih letih beležijo zavidljiv razvoj na področju raziskav in digitalizacije v zdravstvu. Obiskali smo tehnološki biopark. V laboratorijih za klinične raziskave so ustvarili platformo prek katere preučujejo in raziskujejo epidemijo covida19.
Od svetovne krize leta 2008 do današnje pandemije smo predstavili 400 uspešnih zgodb naših podjetnikov, zdaj pa gremo s pravo idejo Podjetno naprej. Vinarstvo je dejavnost, ki te posrka vase, ne da bi vedel, kdaj in kako, pravi Jana Sever, ki je leta 1999 končala samostojno podjetniško pot v modnem svetu in življenje v mestu zamenjala za opuščeno kmetijo z vinogradom v Pesniškem dvoru. Danes je ena redkih slovenskih vinark in prva ženska, ki je v Sloveniji začela proizvajati penino iz rumenega muškata, pridelano po klasični metodi. Poleg penine, je paradni konj vinske kleti tudi vino rumeni muškat; tržijo ju pod lastno blagovno znamko Dvorska penina in Dvorsko vino. Na pet hektarjev velikem posestvu, ki ga vodita s partnerjem, se Jana posveča še eni svoji veliki strasti, žganjicam, v katere namaka zelišča z domačega vrta. V oddaji pa tudi o dveh zgodbah Junglaplants in Vegerila, ki sta nastali v času epidemije covida-19.
Prijateljici sta v času epidemije spoznali svojo tržno nišo, ko sta se zaprti med štirimi stenami spraševali, zakaj si ne bi za boljše počutje sredi stanovanja ustvarili prave zelene džungle. Začeli sta s prodajo rastlin na spletni strani nato pa sta odprli še fizično trgovino.
Vinarstvo je dejavnost, ki te posrka vase, ne da bi vedel, kdaj in kako, pravi Jana Sever, ki je leta 1999 končala samostojno podjetniško pot v modnem svetu in življenje v mestu zamenjala za opuščeno kmetijo z vinogradom v Pesniškem dvoru. Danes je ena redkih slovenskih vinark in prva ženska, ki je v Sloveniji začela proizvajati penino iz rumenega muškata, pridelano po klasični metodi. Poleg penine, je paradni konj vinske kleti tudi vino rumeni muškat; tržijo ju pod lastno blagovno znamko Dvorska penina in Dvorsko vino.
Tilen Praprotnik se je osredotočil na učinkovito pridelovanje zelenjave na majhni površini, ročno, brez uporabe strojev. Tako ustvarja povezavo med permakulturo, polikulturo in ekološkim kmetovanjem. Na kmetiji Vegerila pridelujejo zelenjavo na podlagi skrbno načrtovanih modulov, ki vključujejo tudi rejo živali.
V Primorskem tehnološkem parku smo se srečali s projektom POPRI, v okviru katerega mladi tekmujejo za najboljšo podjetniško idejo. Beseda kohezija je za marsikoga neznanka. Na dogodku so se nam pridružil tudi predstavniki Službe vlade za kohezijsko politiko in razvoj, pa tudi Ministrstvo za zunanje zadeve.
Neveljaven email naslov
