Največji proizvajalci šampinjonov v Sloveniji, v šestih, računalniško vodenih halah, prilagojenih za gojenje, letno pridelajo okrog 420 ton gob. V podjetju z 20 zaposlenimi so se letos lotili novih izzivov – od marca gojijo še bolj zahtevne ostrigarje, ponudbi pa so dodali tudi sušene šampinjone. Ker jim zmanjkuje prostorov za širitev, je njihov naslednji cilj preselitev celotne proizvodnje v industrijsko cono.

Po več kot 30 letih ukvarjanja s šampinjoni, imata povsem jasno vizijo, kako bosta svoj posel širila naprej. Torej Slovenci še nismo tako veliki porabniki gob, da je širitev še možna?
Jernej Smuk: "V Sloveniji ni veliko proizvajalcev gob, jih je čedalje manj. Porabi pa se več šampinjonov kot jih lahko mi in drugi proizvedemo. Povpraševanje je torej večje od ponudbe."

Od marca dalje gojite še ostrigarje. Zakaj ravno te gobe in kdo so vaši odjemalci?
Mateja Smuk: "Ostrigarji imajo veliko zdravilnih učinkov, predvsem pomagajo pri zniževanju holesterola ... bila pa je tudi pobuda s strani strank. Kar nekaj časa so nas prosili, da bi se tega lotili."

Skušate biti trajnostno naravnani, s čim manj odpada, nič energijske proizvodnje, kako vam to uspe?
Mateja Smuk: "To je zdaj kar velik izziv. Želimo zamenjati plastično embalažo s kartonsko, razmišljamo tudi o sončnih celicah."
Jernej Smuk: "V proizvodnji uporabimo zelo veliko električne energije in vidimo možnosti, da bi lahko del te energije proizvedli sami s sončnimi elektrarnami."

Vas kaj skrbijo napovedi o podražitvi elektrike?
Jernej Smuk: "Seveda, sploh v poletnem času, ko hladimo prostore, porabimo veliko energije, zato je treba razmišljati, kako bomo zmanjšali porabo."

Zanimivo je, da imate vsako leto skoraj enako rast prihodkov, kako vam to uspe? Tudi epidemije Covida-19 niste nič kaj občutili, kvečjemu ste prepoznali nove priložnosti.
Mateja Smuk: "Smo, čeprav se je na primer lani marca poznalo tudi pri nas in smo razmišljali, da bi ustavili proizvodnjo, ker smo na začetku morali kar nekaj šampinjonov vreči stran zaradi zaprtja restavracij, picerij. Kasneje so se te znašle z dostavami, trgovske verige so normalno delovale, tako da smo tudi mi ves čas lahko potem dokaj normalno delali."

Priložnosti vidite pri sušenih gobah, razmišljate, da bi postavili avtomate za gobe, podobno kot so mlekomati. Kako se odločate za te novosti?
Jernej Smuk: "Ves čas je potrebno biti v koraku s časom. Spremljamo, kakšni so trendi in jih poizkušamo vnesti v proizvodnjo."

Idejo za gojenje gob je dal vaš dedek, kajne Jernej, ko je prišel domov z vrečko šampinjonov in poslovna ideja je bila rojena. Kako ste se vi začeli ukvarjati s to dejavnostjo?
Jernej Smuk: "Dedek je prišel domov z ljubljanske tržnice in imel v papirnati vrečki šampinjone. Smo pa imeli takrat doma prazen hlev in tako smo prišli na idejo, da bi lahko doma probali gojiti gobe. Mojim staršem se je zdela ideja zanimiva in sta se lotila. Najprej smo uporabili en manjši prostor, kamor je šla dobra tona komposta in tako se je začelo."

Vi ste potem našli znanje tudi na spletu in v tujini. Kako pravzaprav poteka delo v vaših šestih gobarnah, 420 ton šampinjonov na leto pridelate.
Jernej Smuk: "Začnemo že zgodaj zjutraj. Naša dekleta in fantje - pobiralci, pridejo ob 6.00, z vodjo proizvodnje nato pregledava vseh šest hal, potem pregledava naročila, da lahko prilagodimo pobiranje. Nato skozi dan poteka delo precej utečeno."

Kaj vas tako pritegne pri delu, da kot družina vztrajate že 30 let? Kljub temu, da so gobarne avtomatizirane in digitalizirane, je tu še vedno precej ročnega dela.
Mateja Smuk: "Samo pobiranje in pakiranje je ročno. Polnjenje, praznjenje komposta, pranje trakov … to je sedaj vse strojno. Če gredo šampinjoni sveži na trg, je gobe nemogoče pobrati strojno, če gredo za predelavo, je to možno, vendar pri nas tega ni, ker gre vse sveže naprej."

Kako je potekal prenos vodenja na vas Jernej, ki ste mlajša generacija?
Jernej Smuk: "Ko sta moja starša začela z gojenjem šampinjonov sem bil star 11 let in takrat sicer še nisem mogel veliko pomagati, sem bil pa zraven. Z leti smo skupaj rastli in sem počasi prevzemal naloge. Je pa tako, da je težko začeti iz danes na jutri, potrebuješ izkušnje, leta dela, da veš, kako delati. Že vsak kompost je drugačen, tako da moraš upoštevati marsikaj že samo, da pravilno nastaviš stroje, da bo rast maksimalna."
Kje je skrivnost uspeha večdesetletnega ukvarjanja z gobami?
Jernej Smuk: "Vztrajnost, veliko odrekanja in trdo delo."
Mateja Smuk: "To, da to, kar delava, rada delava."

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 25. oktobra, ob 17.25 na TV SLO 1. Predstavili vam bomo družinsko podjetje FerroČrtalič iz Dolenjskih Toplic.