Izbor novice

Poudarki

  • Koliko naj zasluži upravljalec 10-milijardnega premoženja
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.6 od 84 glasov Ocenite to novico!
Nadzorniki SDH-ja so plačo predsednice uprave Lidie Glavina povišali na slabih 15.500 evrov bruto, aneksa naposled sama ni podpisala. Foto: BoBo
Nekdanja ministra
Leta 2004 štiri sta bila v vladi Antona Ropa ministra Matej Lahovnik (za gospodarstvo) ter Vlado Dimovski (za delo, družino in socialne zadeve). Foto: BoBo/Tina Kosec

Dodaj v

Bi bilo treba vodstvo SDH-ja bolje plačati? Kaj pravijo ekonomisti?

Ekonomisti podajo svoja mnenja
26. januar 2018 ob 06:21
Ljubljana - MMC RTV SLO

Zaradi predlaganega povišanja plač nekaj vodilnim v Slovenskem državnem holdingu je vlada skoraj odstavila nadzorni svet. Kaj pa o tem menijo ekonomisti? Je plača Lidie Glavina in drugih previsoka ali prenizka?

Odgovore so za MMC podali štirje ekonomisti z ljubljanske ekonomske fakultete. Vlado Dimovski, Tomaž Čater in Matej Lahovnik so profesorji katedre za management in organizacijo; slednji je tudi predlagatelj zakona o omejevanju prejemkov poslovodnih oseb v družbah v večinski državni lasti iz leta 2009; Sergeja Slapničar, članica katedre za revizijo in računovodstvo, pa se je s tem področjem raziskovalno ukvarjala.

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga je potrdil aneks k pogodbi o zaposlitvi predsednice uprave SDH-ja Lidie Glavina in članice uprave Nade Drobne Popovič, s katerim se jima je plača zvišala za približno 40 odstotkov na 15.500 oz. 14.000 evrov bruto. Poteza je vznejevoljila koalicijo in posledično tudi vlado, ki je nadzorni svet pozvala, naj "drastično povečanje" pojasni. Ob številnih kritikah sta ste Glavina ter Drobne Popovičeva dvigu odpovedali, predsednik nadzornega sveta Damjan Belič pa je še pred pojasnjevanjem poteze na vladi ponudil svoj položaj "v presojo". Do presoje sicer zaradi neizvedbe dviga plače ni prišlo.

Takšno povišanje oz. takšno višino plače vodilnega v koaliciji in na vladi očitno dojemajo kot zelo problematično. Da je visoka plača problematična tudi delu širše družbe, kaže tudi starejši primer, ko je denimo enemu izmed predsedniških kandidatov podpora zelo padla po razkritju višine njegovih prihodkov, kar je tudi prispevalo k neuspehu na volitvah.

Ekonomiste smo povprašali, ali je po njihovem strokovnem ter osebnem mnenju plača 15.500 evrov bruto za upravljavca sklada z desetimi milijardami evrov premoženja (kar je več kot letni državni proračun) res previsoka. Pa tudi, kakšni standardi veljajo na tem področju, pa naj bodo formalni in neformalni.

Nadalje: če bi država želela pridobiti čim boljše upravljavce tako rekoč vseh kapitalskih naložb države, tudi na mednarodnem trgu, v katerem razponu bi morala biti ponudba?

Pri tem smo priporočili, naj faktor uspešnosti posamičnega vodstva izločijo iz analize. Vprašanje, ali si je uprava SDH-ja povišico zaslužila z delovno učinkovitostjo ali rezultati, je namreč še ena obsežna zgodba, ki bi terjala poseben članek.

Skupna točka vseh treh odgovorov je bila: nujno je treba vzpostaviti kvantificirane cilje, po katerih bi lahko merili uspešnost vodstva SDH-ja. Na tej podlagi bi lahko določali plačo, ki bi bolj korelirala z dobrim poslovanjem ter učinkovitim vodenjem.


DIMOVSKI: IMENOVANJA ZAKULISNA, NETRANSPARENTNA

1. Odgovor na to vprašanje ni enoznačen, saj v Sloveniji nenehno problematiziramo javni sektor in nagrajevanje v njem. Predvsem pa ga je treba analizirali v kontekstu imenovanja ljudi na nadzorne in vodstvene položaje. Po mojem gre pri večini skladov, agencij in javnih podjetij za osnovni problem odsotnosti povezanosti strategij, strukture in posledično nagrajevanja. Te relacije bi bile bistveno bolj transparentne in jasne, če bi odločevalci jasno definirali strategije in cilje, tako da bi bili tudi kriteriji uspeha bolj jasni in po potrebi kvantificirani. Prav zato se je izoblikoval dualizem med formalnimi in dejanskimi določevalci, ki usmerja politiko in prakso upravljanja in vodenja v javnem sektorju.

2. Na tej osnovi bi bilo potem tudi laže in transparentnejše - na osnovi kriterjev meritornosti - izbirati ljudi, ki bi zasedli nadzorne in vodstvene položaje. Kandidati bi bili tako v selekcijskem procesu izbrani na osnovi strateških potreb, kar pa v Sloveniji večinoma ni primer, tako da izbira poteka precej zakulisno in netransparentno. Ta proces je po navadi sicer "oblečen" v formalne procedure, vodijo ali usmerjajo pa ga ljudje, ki praviloma pripadajo posameznemu interesnemu krogu, ki pa ni nujno vezan na politično stranko ali koalicijo. Prav zato tudi ljudje, ki jih sicer formalno predlaga koalicija - kot je v primeru SDH-ja - postavijo na položaj ljudi, ki ne odgovarjajo formalnim predlagateljem, ampak tistim, ki so jim dejansko odgovorni (ali hvaležni) za svoj položaj.


3. Prav zato tudi odločitve tako izbranih vodstev na oko včasih delujejo nelogične, vendar pa so popolnoma razumljive, če upoštevamo zgoraj rečeno, saj praviloma odločajo dejanski, ne pa formalni odločevalci. Takšna praksa deluje, dokler ne trči ob vrednote, kot se je v zgodilo v primeru SDH-ja, ko je tudi javnost razumela, da nekaj ni v redu. Odzivi formalnih struktur so bili v bistvu bolj informativne narave, saj niso vztrajali pri konsekvencah ob nameri zvišanja plač članicam uprave, ki so bile najverjetneje povezane z dogajanjem v Luki Koper. Kadrovske spremembe v Luki Koper so bile izvedene, povečanje plač je za zdaj zaustavljeno, vendar brez kakršnih koli posledic.


4. Ko me sprašujete za formalne ali druge kriterije upravljanja, seveda le-ti obstajajo, kot so npr. standardi OECD, ki jih je Slovenija že v preteklosti prevzela in vključila v sistem upravljanja. Vendar glede na dualizem med formalnimi in dejanskimi strukturami odločanja služijo le kot okvir ali forma zakonitosti. Nepovezanost strategije in organizacije ter nagrajevanja pa je razlog, da ni konkretnejših dejanskih kriterijev uspešnosti vodstev. V tem kontekstu naj spomnim, da je ena od prejšnjih Vlad pred leti celo imenovala KAS (Kadrovsko-akreditacijsko komisijo), ki naj bi usmerjala in celo, v določenem delu, vodila postopke imenovanj v javnih podjetjih, skladih in preostalih institucijah. Pa se stanje ni bistveno izboljšalo. Rekel bi le, da se je verjetno le bolj zbirokratiziralo, in tudi brez kakšnega bistvenega uspeha pri kadrovanju. Sam ob tem menim, da je kadrovanje, ki na videz hoče delovati nepolitično, le farsa, saj se potem namesto formalnih struktur v kadrovanje vmešavajo interesni krogi, o čemer sem govoril zgoraj, in ni jasne odgovornosti.


5. Ideja, da bi z višjimi plačami morebiti pridobili boljše kadre iz tujine, je, kot smo imeli priložnost videti na primeru DUTB-ja, precej ponesrečena. T. i. tuji strokovnjaki z vprašljivimi referencami so si dobesedno "naštimali" visoke prejemke, praktično niso odgovarjali nikomur, po končani funkciji pa so izginili iz države skupaj z vsemi nagradami vred. Morali bi bolj verjeti in zaupati v svoje kadre, predvsem v mlajšo generacijo, in izbirati med našimi kadri, saj so izobraževalne institucije izobrazile veliko število nadarjenih kadrov, ki bi lahko prevzeli vodenje katere koli institucije v državi. Poleg tega pa imamo v Sloveniji celo vrsto ljudi, ki so se izobraževali v tujini.


6. Kot zaključek bi rekel naslednje: celotno dogajanje okoli SDH-ja je le ilustracija prakse, ki deluje v Sloveniji, z izjemo, da je prišla v javnost zaradi nerazumnih zahtev vodstva in nadzornikov po zvišanju plač. Nekonsekventnost delovanja formalnih struktur kaže na to, da tudi v tem primeru niso bile dejanski odločevalec. Ko se bo vihar polegel, se bo ta zgodba nadaljevala, kot so si dejanski odločevalci zamislili v tem in tudi drugih primerih.


LAHOVNIK: KJE JE ODGOVORNOST

V zvezi s povišanjem plače upravi SDH-ja je bil temeljni problem, da povišanje ni temeljilo na vnaprej kvantificiranih merilih uspešnosti poslovanja. Vlada je kot skupščina potrdila merila le dan pred tem povišanjem. Prav tako je slaba praksa, da je nadzorni svet odločitev o 40-odstotnem povišanju sprejel na korespondenčni seji. Nadzorni svet bi moral na začetku poslovnega leta jasno predstaviti merila za nagrajevanje, nato pa po končanem poslovnem letu oceniti rezultate glede na vnaprej postavljena kvantificirana merila uspešnosti. Moj zakon o omejevanju prejemkov poslovodnih oseb v družbah v državni lasti za SDH ne velja, ker se je tako odločila politika, zadnji primer pa tudi kaže, da to ni dobro. V zasebnih družbah je politika prejemkov menedžerjev stvar lastnikov, v družbah v državni lasti pa morajo biti seveda tudi prejemki menedžerjev v mejah, ki so družbeno sprejemljive. SDH ni nobena zasebna, ampak državna družba. Uprava SDH-ja ima dvakrat višje prejemke kot predsednika vlade in države. Upoštevati moramo, da sta članici uprave tudi članici nadzornega sveta Telekoma in Krke, kar je navsezadnje tudi povezano s prejemki, tako da mislim, da v celoti gledano njuno delo ni premalo plačano.

Teza, da zaradi tega ne moremo pridobiti dobrih tujcev v uprave državnih družb, zveni skoraj cinično. Navsezadnje se vsi še dobro spomnimo, da je politika iz upravljanja DUTB-ja skoraj izgnala švedske strokovnjake. Tujci kot člani uprav za državo niso zaželeni, ker jih politika teže obvladuje. Res pa je, da jih pogosto obvladuje kdo drug in da tudi tujci še zdaleč niso imuni na klientelizem, kar se je pokazalo tudi v primeru DUTB-ja.


V Sloveniji sem zakon o omejevanju prejemkov poslovodnih oseb v družbah v večinski državni lasti predlagal sredi leta 2009, potem ko večina managerjev v državnih podjetjih v času, ko so vsi varčevali, ni hotela upoštevati priporočil vlade o znižanju svojih ekstremno visokih plač na raven, ki bi bila družbeno sprejemljiva. To ni bil samo protikrizni, ampak predvsem tudi higienski ukrep. Treba je vedeti, da so v posameznih državnih podjetjih mesečni prejemki menedžerjev znašali tudi nad 30.000 evrov, in to ne glede na rezultate, kar je bilo seveda nesprejemljivo. Visoke menedžerske plače pa so se izplačevale tudi v podjetjih in bankah, ki so v času krize prosile za državno pomoč, kar je bilo povsem absurdno.


Moj zakon plače v državnih družbah omejuje na največ petkratnik povprečne plače, kar še vedno znaša med 10.000 in 15.000 evri mesečno. Preseneča me, da nekateri še vedno trdijo, da to ni stimulativno, ob tem pa pozabljajo, da je ta plača dvakrat višja od plače predsednika države, vlade ali ministrov in da je navsezadnje vezana na povprečje v državnem podjetju. Ne vem, kako lahko menedžerji pričakujejo, da bodo delavci motivirani ob povprečnih plačah, če njih ne motivirajo petkrat višje plače.


Na splošno opažam, da v našem okolju zelo radi govorimo o menedžerskih plačah v državnih družbah kot o nečem, česar se ne sme omejevati, ker morajo biti menedžerji motivirani in se njihove plače primerja s tujino, predvsem Nemčijo, Avstrijo, Italijo, včasih celo z ZDA. Ko pa gre za plače zaposlenih, se o tem prepogosto razpravlja le kot o strošku in se njihove plače tudi primerja s tujino, ampak tisto na vzhodu Evrope ali celo na Daljnem vzhodu.


Precej večji problem pa se mi zdi, da še noben menedžer ali nadzornik za svoje (ne)delo v državnih gospodarskih družbah ni kazensko ali odškodninsko odgovarjal, kljub temu da ZGD to predvideva. Žal imamo na tem področju zelo šibko sodno prakso. V posameznih primerih podjetij, ko je prišlo do sodnega epiloga, pa so obsojeni še pravočasno pred plačilom odškodninske odgovornosti doživeli osebni stečaj, kar je samo po sebi zgovorno.


ČATER: VRHUNSKE STROKOVNJAKE DOBRO PLAČATI


Zgodbe o višini plač v takih primerih imajo vedno vsaj dve plati. En vidik je pritisk javnosti, ki ima ob zelo visokih plačah občutek nepravičnosti oziroma prevelikih razlik med preštevilno množico posameznikov, ki prejemajo zgolj minimalno plačo ali jo le za kakšen evro presegajo, in tistimi "privilegiranimi", ki prejemajo "nesramno visoke" plače. Ta občutek nepravičnosti je še bolj prisoten v Sloveniji. Za to je več razlogov. Prvič, taka je že naša kultura; je namreč takšna, da velike razlike v bogastvu in moči niso toliko sprejemljive kot npr. na Zahodu, zlasti v ZDA, kjer je precej bolj družbeno sprejemljivo, da obstajajo na eni strani zelo revni, na drugi strani pa zelo bogati. Drugič, Slovenci smo že pregovorno (pa žal ne le pregovorno) malo nagnjeni k "fovšiji" in se počutimo nelagodno, ko ima sosed nekaj lepšega, boljšega. Tretji razlog pa so tudi nekateri - poudarjam, le nekateri - mediji, ki svoje novice oblikujejo tako, da želijo javnosti ugajati. In ker se javnost, še posebej slovenska, bolj poistoveti z medijem, ki o visokih plačah piše kot o nečem nesprejemljivem, je treba pri lovu na gledanost pač poročati tako kot javnost bolje sprejema. In pritisk javnosti je v Sloveniji v takšnih primerih lahko zelo močan, celo tako močan, da se je uprava v tem primeru povišanju plače odpovedala. Kontrola in pritisk javnosti s pomočjo medijev je vsekakor dobrodošla, vendar ne kar na splošno, kar vsepovprek.

In tu pridemo do druge plati visokih plač na takšnih položajih. Delodajalec (v tem primeru kar država) si seveda po eni strani lahko želi zniževati stroške dela in s tem morda celo ugajati javnosti, toda zavedati se mora, da trg dela deluje tudi tukaj. In če si delodajalec za upravljavca sklada želi res vrhunskega strokovnjaka, potem mora - in javnost tudi - razumeti, da ga bo moral zelo dobro plačati. Visoka plača vrhunskega strokovnjaka torej ne izhaja le iz tega, da tisti, ki jo prejme, porabi 10-krat, 20-krat, 30-krat … več časa, truda ali da je tolikokrat bolj pod stresom ali s tolikokrat večjo odgovornostjo (kot to napačno razume večina javnosti), pač pa iz tega, da se vrhunski strokovnjak zaveda svojih sposobnosti in da potemtakem tudi ve, da lahko takšno ali še višjo plačo dobi tudi kje drugje.

Moje osebno mnenje je, da plača 14.000 evro bruto za res vrhunskega strokovnjaka na delovnem mestu upravljavca sklada s takšnim premoženjem ni previsoka, pri čemer poudarjam - kot sem že zapisal zgoraj -, da tako ne mislim zaradi posameznikovega vloženega truda, časa, odgovornosti itd. Ni previsoka preprosto zato, ker je treba razumeti, da lahko vrhunski upravljavec sklada še višjo plačo dobi kje drugje (pa ne le v tujini). Zakaj bi torej delal pri SDH-ju, bil izpostavljen pritiskom javnosti in medijev, zaslužil pa bi manj? Noben racionalen in res vrhunski strokovnjak se ne bo odločil za to. Če bomo tako razmišljali, v "državnih" službah ne bomo imeli nikoli zares vrhunskih strokovnjakov. Najboljši bodo odhajali drugam, tisti slabši pa bodo delali za državnega delodajalca. Podobne zgodbe lahko vidimo tudi v drugih dejavnostih, kjer najboljši strokovnjaki delajo v zasebnih zdravstvenih ustanovah, kot odvetniki itd.

Poleg tega je treba vedeti, da se 14.000 evrov res sliši veliko, toda zavedati se moramo, da so davčne obremenitve dela v Sloveniji skregane z vsako zdravorazumsko logiko in da pri višjih dohodkih posamezniku 50 odstotkov pobere država z dohodnino, delno že z akontacijo, delno pa s poračunom za nazaj. S tem pa seveda ne želim povedati, da si takšno plačo zasluži kdor koli, ki bi se zavihtel na ta položaj na SDH-ju. Če gre res za strokovnjaka, ki se pri delu izkaže z rezultati, strokovnostjo, korektnostjo in še s čim, je taka plača celo prenizka (sploh v primerjavi s tujino, kjer strokovnjaki na podobnih položajih, skupaj z variabilnim delom, lahko dosegajo tudi nekajkrat višjo plačo), v nasprotnem primeru pa seveda bistveno previsoka. Vrhunske strokovnjake na najvplivnejših položajih je treba torej vrhunsko plačati, nevrhunskih pa se (vsaj na takšnih položajih) znebiti.


SLAPNIČARJEVA: TREBA JE MERITI USPEŠNOST


Ureditev plač v podjetjih v državni lasti se mi zdi potrebna sprememb, saj je Lahovnikov zakon okostenel. Pred golim povišanjem plač pa je treba vzpostaviti transparentno in učinkovito upravljanje državnega premoženja ter merjenje uspešnosti uprave SDH-ja, na tem področju bi se pa komentarjev vzdržala.

Aljoša Masten, foto: BoBo
Prijavi napako
Komentarji
vinc52
# 26.01.2018 ob 06:46
Tako težko je malenkost dvigniti plače gasilcem, ki opravljajo odgovorno delo, za nekaj evrov, za elite pa ni težav, čeprav je njihova objektivna odgovornost enaka nič. Spomnimo, za "uspešno" vodenje NLB, miljonska nagrada, odgovornosti za bančni kolaps pa ni. Ne spomnim se, da bi sploh kdo bil resno kaznovan za napake, ki so vidne iz vesolja (primer nabav medicinke opreme po nekajkrat previsoki ceni).
penzl
# 26.01.2018 ob 07:39
Oprostite, če je pa tale Lidija vrhunski kader potem sem jaz papež na kolesu. Ženska ne zna povedat dveh stavkov brez da bi izpadla kot neka koklja iz sela...

Višje plače si zaslužijo samo sposobni menedžerji, ki prevzemajo tudi odgovornost, ne samo denarja. In takih je pri nas izredno malo.
luckyss
# 26.01.2018 ob 07:00
To je v bistvu groteska....90 % teh (premalo plačanih vodstvenih kadrov) bi v realnih "tržnih"pogojih, torej brez prisotnosti korupcije in "lobiranja" zaslužilo ravno za preživetje ali pa bi bili na borzi dela..
Sploh v kasnejših letih, ko ne bi mogli(e) več uporabljati "naravnih atributov", ki pa itak niso nikoli bili na vrhunskem nivoju...
Če razumete kaj mislim ;)
breypameti
# 26.01.2018 ob 06:35
Če pokažejo dobre rezultate(res dobre) potem ja drugače če gre za politične in prijateljske odločitve potem je jasen NE.
bubista
# 26.01.2018 ob 06:35
SDH bi bilo potrebno bolje voditi!
mafi_ja
# 26.01.2018 ob 06:59
V zgodbi povečanja plače Lidiji ni kakšne večje zgodbe. Gre enostavno za to, da se zaveda, da bo zaradi volitev letos zamenjana in si je povečala plačo, da bi bila tudi njena odpravnina večja. Torej samo lakomnost malega človeka in nič drugega.
SamoRes
# 26.01.2018 ob 07:17
Na splošno opažam, da v našem okolju zelo radi govorimo o managerskih plačah v državnih družbah kot o nečem, česar se ne sme omejevati, ker morajo biti managerji motivirani in se njihove plače primerja s tujino, predvsem Nemčijo, Avstrijo, Italijo, včasih celo z ZDA. Ko pa gre za plače zaposlenih se pa o tem prepogosto razpravlja le kot o strošku in se njihove plače tudi primerja s tujino ampak tisto na vzhodu Evrope ali celo na daljnem vzhodu.

Se strinjam z Lahovnikom. Eliti je potrebno nadeti vajeti, plače vodilnih pa se naj orientirajo po najnižje plačanih. Država je kot skupnost lahko uspešna le, ko je poskrbljeno za njene najšibkejše člene.
superkeks
# 26.01.2018 ob 07:06
Zakaj o uhajanju vrhunskih kadrov v tujino/zasebni sektor govorimo le takrat, ko gre za ekonomiste? Raziskovalci, učitelji, medicinske sestre, vzgojiteljice, zdravniki, kuharji, hišniki pa večno obsojeni na uravnilovko. Pri teh profilih delovna uspešnost očitno ne obstaja, ali kako?

Bolj "pridni" bi morali dobiti več, ampak v vseh profilih.
bodirog
# 26.01.2018 ob 07:19
Če za 10.000 EUR bruto niso dovolj motivirani, potem tudi za 15.000 EUR verjetno ne bodo, ali pa vsaj ne dolgo. Se pa strinjam z variabilnim nagrajevanjem.
Homer.
# 26.01.2018 ob 08:34
1) Za vse zaposlene v sektorju "država" naj bi veljal plačni sistem za javni sektor
2) SDH ni privat firma in zato naj bi veljal plačni sistem za javni sektor
3) Če komu ni všeč plača lahko gre v gospodarstvo, ali kamorkoli v svet

Zanimiva pa so ta dvojna merila. Dvig minimalne plače bo menda sesul gospodarstvo, plačilo "mega" plač za ogrevanje fotelja pa je menda nujno potrebno. In ker te plače menda niso dovolj, je tudi sprejemljivo, da kljub temu da so (menda) 24 ur na razpolago, morajo še malo zaokrožiti plačo v "prostem času" še v nekaj nadzornih svetih
Murpek
# 26.01.2018 ob 07:19
Tukaj seveda sploh ne gre za dobro vodenje SDH.

Gre bolj zato, koliko moraš nekomu plačat, da bo prodajal take buče, ki jim še sam ne verjame pred celo Slovenijo in odstavljal po naročilu... Primer tega je odstavitev predsednika uprave Luke Koper z rekordnimi rezultati med drugim tudi zaradi razloga nesposobnosti vodenja poslov...Si predstavljam, da take usluge niso zastonj...
compadre
# 26.01.2018 ob 07:53
Šofer avtobusa ima večjo odgovornost kot pa omenjeni v prispevku. Plačo pa 10x manjšo!!
snikers
# 26.01.2018 ob 07:44
Višja kot je plača slovenskega menedžerja, manjša je možnost, da bo kadarkoli objektivno odgovoren in poslan v zapor.
severnik
# 26.01.2018 ob 07:23
Zanimivo kakšna miselnost je za visoke položaje, pri delavcih pa ne razmišljajo tako.

A na koncu smo vsi ljudje.
Follow Me
# 26.01.2018 ob 07:13
Vprašajte raje tiste, ki vse to financira če se strinjamo.
lordstandish
# 26.01.2018 ob 06:42
Seveda dvakrat vec.... v normalni drzavi sdh sploh nebi smel obstajati (razen ko gre za upravljanje denarja iz naravnih dobrin ala nafta).. saj kaj pa dela sdh kot to da nastavlja ljudi s strankarsko izkaznico vladujocega (na zeljo naroda ze 20let lds=smc in sd) na vodile pozicije drzavnih firm in preliva javni dnar v zepe svojih in nasih
beton
# 26.01.2018 ob 08:18
Lahovnik spet pridiga.... pri T6 se je pa šveda delal.
Bendit
# 26.01.2018 ob 07:55
Kaj pa je Glavinova naredila da si zasluži tako plačo? Kaj je pocela pred to službo? Dva lahka vprašanja in dva lahka odgovora, ki tudi povesta koliko si realno zasluži.
kralj matjaž
# 26.01.2018 ob 07:33
A se je že začelo ustvarjat javno mnenje, da se bo rop naroda upravičil.
+hellbastard+
# 26.01.2018 ob 07:33
minimalna plača 613e osnova 350e neto
a je sploh kaj še za dodat
zapravico
# 26.01.2018 ob 08:12
ČE se človek rodi nor mu tudi fakulteta ne pomaga
Celt
# 26.01.2018 ob 07:26
Lidija pravi da bi raje imela diamante kot denar ;)
maxbernie
# 26.01.2018 ob 08:26
Res je vrhunske strokovnjake je treba dobro plačati. Težava je, ker vrhunskih strokovnjakov v SDH ni, imeli bi pa vrhunske plače ...
io
# 26.01.2018 ob 07:40
Najprej postaviti take, ki vedo zakaj gre in kaj početi, strokovne in neodvisne, potem jih plačati.
Sedanja kombinacija pač ni OK.
felipesko
# 26.01.2018 ob 09:22
Če merimo uspešnost po tem,kako prodati uspešno firmo,kot slabo firmo,potem so plačani premalo.....
Sicer pa bi bilo zanimivo videti,kakšne nagrade so si izplačali šalabajzerji,ki so vrednost premoženja uspeli spraviti iz 120 miljard,na sedanjih 10 miljard.....
Nihče še ni odgovoril na vprašanje,kaj in kje,je gospa Glavina konkretno delala pred nastopom te službe.......
To,da ima "mednarodne" izkušnje ne pove nič in odkrito povedano mi ne deluje,kot vodstveni strokovnjak,ampak ne zaradi videza,temveč zaradi izjav........
Homer.
# 26.01.2018 ob 09:18
Vprašati se je treba, kaj je sploh "ustvarjalnega" naredil SDH in kaj je sploh bilo pozitivnega.
Po mojem vedenju nič in bi bilo dovolj, da tam zaposlijo nekaj uradnikov za 10x manjšo plačo. Verjamem, da bi opravili isto delo, najmanj tako dobro, če ne bolj.

Že primer Luke Koper je jasno nakazal, da je šlo zgolj za razdeljevanje dobro plačanih stolčkov in nič več. Da je katastrofa popolna, novo nastavljena uprava nima pojma o delovanju Luke in se šele uči. Ker pa običajno drži, da se na napakah učimo, lahko pričakujemo samo napačne odločitve. Sicer pa se ta uprava raje ukvarja z Jovičičem, kot upravljanjem Luke.

Skratka, katastrofa od katastrofe, ki jo nihče ne želi prekiniti!
levidevžej
# 26.01.2018 ob 08:12
Zakaj se nikoli nihče ne vpraša, če bi bilo potrebno delavce bolje plačati? Pri tem ne gre samo za povečanje plače zaradi dviga zneska plače, ampak tudi zaradi zmanjšanja prispevkov in davkov.
Vsi se toliko ukvarjajo z dvigom minimalne plače, ali se bo povečala za 20 ali 50 €. Nikoli pa se ne govori o spremembi izračunavanja minimalne plače. Minimalna plača bi morala biti plačilo za 8 ur dopoldanskega dela, 40 ur na teden. Ne pa da delavec naredi 200+ ur na mesec, z nočnimi, delom za vikende, na koncu pa dobi še doplačilo do minimalne plače.
SKing
# 26.01.2018 ob 07:50
Ja pa kaj še. Naj gre v zasebno podjetje, kjer je lastnik tudi ustvaril podjetje in predlaga takšno plačo. Kaj se bo zgodilo? Letela bo skozi zaprta vrata ven.

SDH je pa državna "firma" in se to lahko dogaja. Naj dejansko vse privatizirajo pa bo. Aja samo...potem se ne bo moglo manipulirati s političnimi kadri. Ah ja...
SKing
# 26.01.2018 ob 09:38
Drugače pa. Pravijo, da bi naši "vrli menedžerji" šli delati v tujino, če v Sloveniji ne bodo cenjeni. Prav. Brez problema. In ko se bodo v tujini izkazali, pokazali rezultate - takrat jih zaradi mene naj plačujejo v Sloveniji 100.000 EUR na mesec. Noben problem.

Dokler pa bo tako, da se bodo ti menedžerji pasli po raznih državnih podjetjih, pa temu preprosto NI tako. In če ni rezultatov - naj takšni ljudje letijo.

Zidane je z Realom osvojil 2x LP in enkrat državno prvenstvo. Sam je povedal, da bo po letošnji slabši sezoni verjetno "letel", če ne bo nič naredil v LP. Pa je tam pokazal res izjemne rezultate in ko prvi dvakrat zapored osvojil LP.

Kaj pa pri nas? Menedžerji naredijo MINUS, ne doprinesejo k ničemur - plače pa rastejo.

In ja, spet smo pri JJ-ju. Njegova stranka je doživela sramoten poraz na volitvah 2014 glede na volitve 2011 (100.000 volivcev MANJ, s tem da NI nastala nobena nova stranka na t.i. desnici). In kaj sedaj? On je še kar predsednik stranke SDS, ki bo letos doživela še bolj sramoten poraz kot leta 2014. Kaj se bo zgodilo? Nič. Zato pa imamo potem takšne ministre, takšne premierje in takšne "menedžerje" državnih firm. Ker ni sprememb v politiki. To je dejstvo, čeprav bo sedaj kdo rekel, da je "itak kriv Kučan". Ja, seveda. Blablabla.
pobrisan
# 26.01.2018 ob 08:53
Tujce ste zaradi prevelikih plač nagnali.....
brezposelni
# 26.01.2018 ob 08:48
Ali ima ta ženska kakšne opazne reference? Kot je bilo slišati, ni dala niti realnih referenc.
K_ris
# 26.01.2018 ob 08:35
Jaz vidim dva problema:
- najboljših kadrov za takšno plačo ne dobimo, ker lahko drugje dobijo več
- kadre druge lige, ki jih dobimo, pa plačujemo preveč, saj nikjer drugje ne bi dobili niti približno toliko
SamoRes
# 26.01.2018 ob 07:57
Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije je vložil pobudo za razpis referenduma o slabi banki, nakar se je 36 podpisanih listov od skupaj 400 »izgubilo«. Krivca sicer nikoli niso našli, je pa dejstvo, da je pri miniranju referendumske pobude sodeloval tedanji notranji minister SDS Vinko Gorenak. Njegovo ministrstvo je sindikat o domnevno premalo zbranih podpisih obvestilo tako pozno, nekaj ur pred potekom roka, da ti niso mogli več zbrati dodatnih podpisov. A se je kasneje izkazalo, da so v resnici na Gorenakovem ministrstvu zavlačevali štiri dni.
Zakaj takšna motivacija stranke SDS pri ustanavljanju slabe banke?
http://www.mladina.si/171482/banka-kriminalcev/
ni maitre
# 26.01.2018 ob 11:03
Ekonomi o meneđeraju...hehe. Pa modeli so direkt iz Alan Forda. Ko izgubi dobitak, taj dobija gubitak. Ko leti – vredi. Ko vredi – leti. Ko ne vredi – ne leti! Bolje nešto od nečega, nego ništa od ničega. Bolje je biti bogat, nego ne biti. Bolji je nečasan beg, nego časan poraz! ...in podobne modrosti.
Homer.
# 26.01.2018 ob 09:43
@Emmure
# 26.01.2018 ob 09:30
Lidija Glavina je nepomembna
----------------------
Res je!
Se pa je treba vprašati o sposobnosti tistega, ki jo je nastavil.
vidaest
# 26.01.2018 ob 08:56
ČATER: VRHUNSKE STROKOVNJAKE DOBRO PLAČATI

Ok, temu ne gre oporekati. Ampak kje so na SDH vrhunski strokovnjaki? Prej politično nastavljeni rokovnjači.
beton
# 26.01.2018 ob 08:14
Če imajo dobre rezultate in za svoja dejanja kazensko odgovarjajo, zaradi mene lahko. V trenutnih pogojih pa imajo prevelike.
Lupo
# 26.01.2018 ob 09:57
Plače pristaniških delavcev v Trstu in Monfalkonu so dvakrat višje od tistih v Kopru. Se kdo iz SDH zaradi tega sekira?
petrap
# 26.01.2018 ob 09:44
Dosedanji rezultati kadrovanja "vrhunskih" strokovnjakov na vodilne položaje pomembnih "državnih" firm v večini primerov kažejo, da so z vrhunskimi plačami velikokrat povezane vrhunske lopovščine. Neposredne ali posredne. Neposredne koristi za firme pa je bilo od teh imenovanj bolj malo.
Spomnimo se tistih Švedov.
Čista zabloda je, da bo takšen "vrhunski" strokovnjak kaj bolje delal, če bo plačan 15..000 EUR namesto 10.000.
Tudi če bi ga plačali le 7 ali 8.000, bi se svojega stolčka držal kot klop. Kam bodo pa sicer šli delat? v Tujino?. Takšnih in tudi boljših "strokovnjakov" v tujini ne manjka.
amigo
# 26.01.2018 ob 09:14
Ali mi lahko kdo razloži po kakšni teoriji je predsednik vlade na 696. mestu po plači v javnem sektorju. Kako lahko ima šefica SDH, ki je podrejena vladi, dva do trikrat večjo plačo kot predsednik vlade? Kako lahko ima direktor vaškega zdravstvenega doma višjo plačo kot predsednik vlade? Za morebitne odgovore se že vnaprej zahvaljujem!
vrtojb5
# 26.01.2018 ob 09:09
Torej g.Čater pravi, da jim je treba dati previsoko plačo, samo zato, ker jo lahko dobijo drugje? Čista kapitalistična neumnost. Jo lahko dobiš drugje? Izvoli, da te vidimo. Mislim pa, da je veliko kandidatov, ki bi to delo opravljali za 5k bruto.
čak mal noris
# 26.01.2018 ob 09:04
" Vrhunske strokovnjake dobro plačati"!? Ok, upam pa, da ni imel v mislih Glavine. Po Mišiću ( nepremičninski mešetar ) zagotovo ni bilo MANJ usposobljene osebe na kateremkoli pomembnem položaju v Sloveniji!
Vodja prodaje metel, pardom, sesalcev press.
Guliarth
# 26.01.2018 ob 07:50
Ni več člankov o neenakosti med spoloma, ni več člankov kjer bi se pisalo o ženski v ozadju. Zdaj so te na položajih, z 2x višjo plačo kot predsednik, na sodiščih in CSDjih delijo usodo otrok in si gradijo gradove. Iz enega ekstrema neenakosti v drugega.
paver
# 27.01.2018 ob 17:36
Takozvani menedžerji bi Ameriške plače, narodu pa pest riža!
pikam_dopust
# 26.01.2018 ob 14:44
@enakost za vse

DUTB je dobil premoženje po ceni, ki jo je "ocenila" pod vodstvom politike.
Kako je to potekalo, mi za veliko večino drugih ni treba opisovati, bom pa zate:
nekaj, kar je bilo realno vredno 100, so ocenili po vrednosti 30 in potem tako tudi knjižili v svoje računovodske knjige.

Recimo, da bo ta tvoja super uprava to isto reč po enem letu prodala za 70.

Ali so bili v tej upravi res uspešni?

Ne.
Ker so nekaj, kar je bilo v resnici vredno 100, prodali za 70.

Kaj bo pa pisalo v računovodskih knjigah?
Da so imeli dobiček.
Ker so nekaj, kar v knjigah (!) piše (!), da je vredno 30, prodali za 70.

In to je bistveni razlog, zakaj TOČNO V TEM PRIMERU NE SME biti nagrajevano po dobičku!
(in še v mnogih drugih legendarnih primerih, od Enrona dalje - če že hočeš)

Upam, da sem napisal dovolj poenostavljeno, da boš razumel celo ti...
HOR
# 26.01.2018 ob 11:17
Za politično nastavljene pajace in glavače je še povprečna plača preveč...
iboregua
# 26.01.2018 ob 09:41
Pa naj tisti, ki želijo delati v tujini plačajo za izobraževanje, ki so ga imeli zastonj. Nekaj več jih bo že ostalo v Sloveniji. Izkušnje v tujini naj nabirajo, ko bodo prispevali družbi najmanj toliko, kot je od njih za pričakovati. Koliko časa to je naj se zmenijo. Ampak, da v primerjavi z Zahodom revna Slovenija izobražuje kader zanj, sama pa od tega nič ne dobi - ta je pa huda!
25kur
# 26.01.2018 ob 09:12
za nič od niča odgovornosti imajo dosti previsoko plačo že zdaj
arbajter
# 26.01.2018 ob 08:51
A gospa na koncu pa več kot to ni uspela spravit skupaj? In seveda pred bajnimi plačami je najlažje zamižati (se vzdržati komentarjev) - strokovnjak(inja) pa tak(a).
veza
# 26.01.2018 ob 08:21
beton
# 26.01.2018 ob 08:14

Če imajo dobre rezultate in za svoja dejanja kazensko odgovarjajo, zaradi mene lahko. V trenutnih pogojih pa imajo prevelike.


jaz bi jim določil plačo po učinku, zelo variabilno, sedaj pa imajo udobno fiksno plačo in potem še zraven dodatke, za katere bomo izvedeli šele kdo ve kdaj.
Kazalo