Pisanje Toni Morrison je tipično za postmoderni feminizem, saj preoblikuje tradicionalno evroameriško zgodovino, ki jo pripoveduje skozi ženske oči. Foto: AP
Pisanje Toni Morrison je tipično za postmoderni feminizem, saj preoblikuje tradicionalno evroameriško zgodovino, ki jo pripoveduje skozi ženske oči. Foto: AP
Sorodna novica Umrla je Toni Morrison, prva temnopolta nobelovka

Toni Morrison se je leta 1931 rodila v delavski družini v zvezni državi Ohio. Angleško književnost je študirala na Univerzi Howard, pozneje je delala kot urednica pri založniški hiši Random House in kot literarna kritičarka in kolumnistka New York Timesa. Od leta 1989 do upokojitve leta 2006 je predavala na Univerzi Princeton.

Po romanesknem prvencu Najbolj modre oči (1970) in Suli (1973) je leta 1977 izdala Salomonovo pesem, s katero je pritegnila pozornost kritikov in širše javnosti ter se uveljavila kot ena osrednjih ameriških pisateljic. Za roman Ljubljena (1987) je prejela Pulitzerjevo nagrado. Leta 1993 je prejela Nobelovo nagrado.

Skupno se je podpisala pod 11 romanov, v katerih je pisala o življenjih in trpljenju temnopoltih Američanov ter v središče postavljala ženske like. Osrednjo temo – oblikovanje identitete temnopoltih Američanov – je premišljevala na podlagi različnih zgodovinskih ozadij. V slovenščino je Jože Stabej prevedel sedem romanov: Salomonova pesem, Ljubljena, Najbolj modre oči, Ljubezen, Milost, Domov in Bog pomagaj otroku.

Toni Morrison leta 1987, tik po izidu kultnega romana Ljubljena. Foto: AP
Toni Morrison leta 1987, tik po izidu kultnega romana Ljubljena. Foto: AP

Pisateljica je izdala tudi številne eseje, pesmi in govore. Pogosto so jo, zaradi njenih angažiranih komentarjev aktualnih politik, predvsem na temo rasne diskriminacije in človekovih pravic, omenjali kot glas ameriške vesti.

Za svoje delo je prejela številne literarne nagrade, med njimi tudi najvišje ameriško odlikovanje, medaljo svobode. Tega od leta 1963 podeljujejo posameznikom, ki so pripomogli k varnosti ali nacionalnim interesom Združenih držav, svetovnemu miru ter za kulturne ali druge pomembne dosežke. Medaljo je pisateljici izročil tedanji ameriški predsednik Barack Obama. Ta jo je pozneje ob njeni smrti označil za "zaklad naroda". Po njegovih besedah je bila njena literatura imeniten izziv za bralčevo domišljijo. "Kakšen dar je bilo dihati isti zrak kot ona, čeprav zgolj za kratek čas," je zapisal.