Delo, ki je ustanovi primerno naslovljeno Zgodovina bomb (History of Bombs), bo na ogled do maja naslednjega leta. In sam naslov v resnici precej dobro povzame, za kaj gre: kitajski disident je zbral petdeset bomb iz različnih časovnih obdobij od prve svetovne vojne pa vse do danes ter jih razpostavil po tleh in obesil pod strop muzejskega atrija.

Cela inštalacija se razteza na skoraj sto kvadratnih metrih in je del širšega sklopa Refugees (Begunci). Muzej se namreč to sezono z razstavami in drugimi dogodki posveča temi ljudi po vsem svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Aj Vejvej, ki je bil tudi sam v preteklosti politični begunec, se je v zadnjih letih skoraj v celoti posvetil begunski krizi, tako z inštalacijami (leta 2016 je v Berlinu razstavil 14 tisoč rešilnih jopičev) kot tudi z dokumentarnim filmom (Human Flow, 2017).

Muzej je prvič v svoji zgodovini cel svoj atrij odstopil enemu samemu umetniku.

Iz knjig in dokumentarcev na temo vojne je včasih težko razbrati, kako veliki so dejansko lahko pripomočki, ki se jih uporablja v oboroženih konfliktih. Aj, ki je zvesto rekonstruiral pravo velikost bomb 20. stoletja (in njihove silhuete celo narisal na tla muzeja), tako pomaga pred oči priklicati dejansko uničujočo veličino spopadov.

"V obdobju, ko trepečemo pred naravno pandemijo, nas umetnik opomni na našo neverjetno sposobnost samouničenja," je v svojo recenzijo razstave zapisal likovni kritik Jonathan Jones. "Komaj deset let je minilo od vzleta bratov Wright pa do prvega zračnega bombardiranja. Če se vam nadrealistični opisi in skice bomb na tleh zdijo neverjetni, morate samo dvigniti pogled, da vidite, da so ljudje v resnici zgradili in uporabili te grozote."