Šmarska občina je januarja objavila javno naročilo za izvedbo obnove Skazove hiše v sklopu čezmejnega projekta In cultura veritas. Skupna vrednost projekta, ki so ga zagnali lanskega avgusta v koordinatorstvu vodilnega partnerja Zagrebške županije, znaša milijon evrov, partnerji v projektu pa so pridobili 850.000 evrov evropskih sredstev.

Ob vodilnem partnerju na hrvaški strani pri projektu sodelujeta še dva partnerja iz Hrvaške, Muzejski dokumentacijski center in Združenje hrvaških potovalnih agencij. Na slovenski strani pa ob Razvojni agenciji Sotla pri projektu sodeluje tudi Občina Šmarje pri Jelšah in Kmetijsko gozdarski zavod Maribor.

Skupen cilj partnerjev je dodaten dvig prepoznavnosti, privlačnosti, dostopnosti in zaščite kulturne dediščine vključenih območij ter povečanje gospodarske aktivnosti z razvojem nove, trajnostno usmerjene turistične destinacije.

Ker bo nova destinacija povezovala štiri vinske ceste, bodo imele vsebine poudarek na dediščini vinarstva in vinogradništva. V sklopu projekta bodo tako organizirane vinske razstave v muzejih in degustacije v objektih kulturne dediščine.

Da bi destinacije postale še bolj privlačne, bodo evropska sredstva vložena v infrastrukturo za obiskovalce. Tako bo na slovenski strani Občina Šmarje pri Jelšah uredila Skazovo hišo in dodatno opremila Šmarsko vinsko klet ter opremila štiri točke, kjer bodo nameščene pametne klopi in turistomati s promocijsko vsebino destinacije.

Domoljubna rodbina Skaza
Oče Franca Skaze se je že v sredini 19. stoletja aktivno ukvarjal s politiko in se družil z velikimi slovenskimi domoljubi, ki so se med Slovenci borili proti nemškemu vplivu. K njemu domov so zahajali škof, pisatelj in pesnik Anton Martin Slomšek, duhovnik in zgodovinar Ignacij Orožen in hrvaški škof, mecen in politik Josip Juraj Strossmayer.

Franc Skaza je očetovo delo nadaljeval in se prav tako politično uveljavljal med velikimi slovenskimi, predvsem pa štajerskimi domoljubi. Tudi on je v svojo hišo vabil zdravnika in politika dr. Josipa Vošnjaka, duhovnika in zgodovinarja Davorina Trstenjaka, pravnika in politika Valentina Zarnika, novinarja Antona Tomšiča, duhovnika in pesnika Antona Aškerca in odvetnika Franca Rapoca. Nekatere od njih je dal upodobiti na steno v veži svoje hiše.