V zakopanem naselju, ki so ga poimenovali Beta Samati, je med drugim ena najstarejših cerkva v podsaharski Afriki. Kraj je bil naseljen približno 1.400 let pred tem, preden je izginil v prašno visokogorje severne Etiopije okoli 650. leta pr. n. št., poroča CNN.

Naselje je bilo del Aksumitskega kraljestva, vendar so arheologi pred odkritjem domnevali, da je bilo območje zapuščeno, ko je tamkajšnji vladajoči razred svojo prestolnico vzpostavil drugje.

Aksumitsko kraljestvo je med letoma 80 pr. n. št. in 825 n. št. vladalo v regiji in bilo ena izmed svetovnih velesil – osvajali so okoliške regije in trgovali z rimskim cesarstvom. Že v 4. stoletju so sprejeli krščanstvo.

Mednarodna skupina arheologov je na tem območju izvajala izkopavanja že v letih 2011, 2012, 2015 in 2016. Leta 2009 so tamkajšnji prebivalci arheologom namreč namignili, naj raziščejo hrib v bližini vasice Edaga Rabu. Izkazalo se je, da gre za 25 metrov visok nasip, ki je nastal iz odpadkov in naplavin.

Beta Samati je bil trgovsko središče
"Na podlagi ustnega izročila so vedeli, da je to pomembno mesto, a niso vedeli, zakaj," je za CNN povedal Michael Harrower, izredni profesor za arheologijo na univerzi John Hopkins in glavni avtor raziskave, ki je bila v sredo objavljena v reviji Antiquity.

Nedavne najdbe vključujejo veliko baziliko iz četrtega stoletja, zlat prstan, kovance, napise in lonce, in dokazujejo, da je bil Beta Samati trgovsko središče, ki je povezovalo prestolnico Aksum z Rdečim morjem in širše.

"Aksumitsko kraljestvo je bila ena najvplivnejših starodavnih civilizacij, vendar ostaja ena najmanj poznanih," poudarja Harrower. "Beta Samati sega v čas prehoda iz politeizma v krščanstvo in čas porast islama v Arabiji," je dodal.

Ko je kralj Ezana sredi četrtega stoletja sprejel krščanstvo
Izkopana bazilika je med ključnimi zgodnjimi mesti krščanskega čaščenja v Etiopiji in najdišče pri Beta Samatiju je eno prvih v Aksumitskem kraljestvu, navaja študija. Zgrajeno je bilo kmalu po tem, ko je aksumitski kralj Ezana sredi četrtega stoletja sprejel krščanstvo.

"Arheološki podatki v kombinaciji z radiokarbonskimi datiranji kažejo, da bazilika izhaja iz četrtega (ali morda zgodnjega petega stoletja), zaradi česar je gotovo med najzgodnejšimi znanimi cerkvami v podsaharski Afriki. Obenem lahko glede na zanesljivost arheoloških podatkov v povezavi z radiokarbnonskimi datiranji rečemo, da je to najstarejša cerkev v podsaharski Afriki, za katero lahko zagotovo izračunamo čas nastanka," je za CNN povedal Aaron Butts, profesor semitskih in egipčanskih jezikov na katoliški univerzi v Washingtonu.

Rimski, poganski, krščanski vplivi
Najdbe kažejo na rimske, poganske in krščanske vplive, ki ponazarjajo "kulturno raznolikost te civilizacije", še navaja študija. Zlat prstan v rimskem slogu, ki so ga našli, krasi nenavadna ikona – simbol bika, na kamnitem obesku s križem pa je napis "časten".

Za Harrowerja je prav prstan najimpresivnejši in najzanimivejši artefakt. "V svoji sestavi in ​​slogu je videti zelo rimsko, vendar je glava bika zelo afriška in nič kaj podobna čemur koli, kar bi lahko našli v sredozemskem svetu. Kaže na interakcije in mešanje različnih tradicij." Upa, da bodo prstan nekoč lokalno razstavili in bo imela lokalna skupnost tako korist od odkritja.