Kot je na predstavitvi povedal zgodovinar in narodnostni delavec na avstrijskem Koroškem Teodor Domej, rokopis iz Škofič vsebuje predelavo nemškega prevoda spisa Mystica Ciudad de Dios španske redovnice Marie de Jesus de Agreda (1602–1665). Besedilo pripoveduje o Jezusovem in Marijinem življenju, vendar bralec zgodbo spremlja iz Marijinega zornega kota.

Besedilo je kompilacija Svetega pisma, apokrifnih vsebin, ki so se skozi stoletja razvijale okoli Marije, vsebuje pa tudi osebno noto, saj je bila omenjena redovnica vidkinja. Še posebej je zanimivo, ker vključuje tudi čustva.

Iz španščine prek nemščine v slovensko narečje
Po Domejevih besedah je bil spis omenjene redovnice že ob nastanku sporen za cerkvene oblasti, ki so ga tudi prepovedale. Avtor Rokopisa iz Škofič pa besedila ni prevedel iz originala, ampak po eni izmed krajših nemških različic. Prevod v slovenščini je v krajevnem narečju rožanskega govora.

Draž "nevarnega" besedila
Opravil ga je nekdo, za kogar bi po Domejevih besedah danes lahko rekli, da je bil "na pol pismen", saj ni uporabljal ločil. Prevod je neznani avtor naredil na lastno pest, za rabo na vasi in v bližnji okolici v nabožne in razvedrilne namene, saj je bilo besedilo ob svojem času ne nazadnje tudi mikavno, je še povedal Domej.

Ravnatelj Škofijskega arhiva v Celovcu Peter Tropper, tam bodo odslej hranili Rokopis iz Škofič, je povedal, da so ga pridobili junija 2016, najden pa je bil pri šolskih sestrah v Št. Petru v Rožu.

Pri konservatorsko-restavratorskem projektu je sodelovala Andrejka Žejn z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, ki je imela kot literarna zgodovinarka in dialektologinja nalogo, da preveri, koliko besedila manjka in ali so strani ustrezno razporejene. Kot je povedala, so bili težava predvsem neberljivi deli ob robovih, kjer je bil rokopis močno poškodovan, v veliko pomoč pa ji je bilo že omenjeno nemško besedilo, ki je bilo – zahvaljujoč digitalizaciji – dostopno na spletu. Rokopis je po njenih besedah ohranjen skoraj v celoti, sklepajo pa, da manjkata dva lista. V prihodnosti načrtujejo tudi znanstveno-kritično izdajo Rokopisa iz Škofič.

Knjiga, ki je šla skozi mnogo rok
Poškodbe na rokopisu, ki so predvsem mehanske, so po besedah vodje Centra za restavriranje in konserviranje Arhiva RS Lucije Planinc nastale predvsem zaradi pogoste in dolgotrajne uporabe. Rokopis pa je bil tudi precej prašen in umazan od saj in madežev. Knjižni blok je bil sestavljen iz dveh različnih velikosti listov.

Zanimiva je bila tudi platnica, ki je bila vzeta z neke druge knjige, saj se od knjižnega bloka razlikuje po velikosti. Konservirano in restavrirano rokopisno knjigo so povezali v homogeno celoto in uredili za trajno hrambo.