Ob tem je vlada zapisala, da ga ustanavlja s ciljem, da se na enem mestu zbira, ohranja in preučuje gradivo, povezano z osamosvojitvijo. A to že počnejo drugi muzeji, med njimi tudi državni – Muzej za novejšo zgodovino Slovenije.

Na Roški so nekdaj zaradi afere JBTZ protestirali nevladniki, civilna družba, zdaj bo nedaleč stran muzej slovenske osamosvojitve. Njegov direktor lahko ima še pomočnika, čeprav bo v zavodu, ker nima strokovnega sveta, očitno zaposlenih manj kot dvajset ljudi.

"Gre za enega tipičnih rokohitrskih pripravljenih odlokov in zakonov institucije, ki naj bi poudarjala naš pogled na preteklost; naš z vidika vladajočega režima," je za Televizijo Slovenija povedal Aleš Gabrič z Inštituta za novejšo zgodovino.

Sorodna novica Vlada prerazporedila denar za ustanovitev Muzeja osamosvojitve Slovenije

Tukaj ne vidi le ideološkega vprašanja, idejnega. "Težavo vidim tudi v tem, da naša oblast sploh ne razume koncepta kulturnega turizma. Predstavljajmo si nekega tujca, kot sem sam, ko grem v tujino in želim nekaj videti in spoznati, grem v neki osrednji prostor, kjer se bom lahko z dediščino tega naroda seznanil. Kaj mi delamo? Razbijamo, eno bomo imeli tu, drugo tam, tretjo nekje drugje. To je popolno rušenje enega celovitega koncepta muzejske predstavitve naše države," še poudarja.

Kaj pa sam zgodovinski vidik? Pri tem Gabrič opozarja na dve stvari: "Že v utemeljitvi – zakaj potrebujemo takšen muzej – najdemo floskule, ki so pravzaprav že zdavnaj presežene v zgodovinopisju. To dokazuje rokohitrstvo predloga in dokazuje to, da naj bi bil narativ tovrstnega muzeja natanko že vnaprej predpisan. Kar se tudi vidi v tem, da so z muzejskega vidika gledano zahteve za pomočnika direktorja torej večje, da se mora spoznati na stroko, za direktorja pa ne. Kot bi bil nekomu na roko pisan. Mogoče že kakšnemu odstavljenemu direktorju, direktorici, ne vemo. Ko tako predpisujemo narativ, kakšen mora biti, pravzaprav ponavljamo napake, ki smo jih v tej državi že ponavljali. Tudi naš inštitut je bil ustanovljen z določenim političnim predznakom, kot da se iz tega nismo nič naučili, in je bilo potrebno desetletje ... tako kot pod prvo Janševo vlado ustanovljen študijski center za narodno spravo."

Sorodna novica Zgodovinarji pozivajo Simonitija k javni razpravi o načrtovanem muzeju osamosvojitve

Vprašanje je tudi, kaj bo v muzeju razstavljeno. Kaj bo na primer z delom zbirke osrednjega Muzeja novejše zgodovine Slovenije, smo želeli vprašati novega direktorja Jožeta Dežmana, a ni bil dosegljiv.

Tone Kregar iz Muzeja novejše zgodovine Celje poudarja, da sam kot zgodovinar in muzealec nikakor ni a priori proti nastajanju novih muzejev, tudi sam predmet po njegovem mnenju pravzaprav v ničemer ni sporen. "Gre za eno najpomembnejših, najprelomnejših obdobij v procesu novejše zgodovine in končno se tudi iz tega razloga številni slovenski muzeji s to vsebino že ukvarjamo. Vključeno imamo v svoje stalne postavitve, pripravljamo občasne razstave." Konkretno ob 30-letnici osamosvojitve bo njihov muzej pripravil tri tako ali drugače s tem obdobjem povezane razstave.

Sorodna novica Tudi domoljubne in veteranske organizacije kritično o načrtovanem muzeju osamosvojitve

"Če pa zdaj kdo misli, politika, ministrstvo, da je tega premalo, pa bi človek pričakoval, da bo najprej opravljena neka resna analiza, da bo opravljena neka strokovna debata in da bo ustvarjen neki konsenz o tem, kaj manjka, kako to nadomestiti, se pravi, kdo in na kakšen način naj to počne. Pri čemer bi bilo treba zasledovati najvišje profesionalne standarde in biti izrazito transparenten," dodaja.

Zato ga ta konkretna problematika v veliki meri spominja na čase in razmere, v katerih so nekoč nastajali muzeji revolucije, ki so bili "namenjeni ukvarjanju z zgodovino, z dediščino, vendarle so to počeli izredno selektivno, na pristranski način. Se pravi, da je bil njihov osnovni namen legitimiranje in utemeljevanje aktualne politike, politične in ideološke agende, vključno s kultom osebnosti".

V povezavi z vprašanji glede muzeja slovenske osamosvojitve so se odzvali z ministrstva za kulturo, kjer so za Televizijo Slovenija pojasnili, da bodo zbirko novega muzeja določili usposobljeni strokovnjaki in ne bo temeljila na že obstoječih zbirkah v drugih muzejih ter da je v stavbi na Roški dovolj prostora za obe ustanovi, torej tudi za državni arhiv. O času predvidenega odprtja pa bi bilo po njihovih besedah v tem trenutku prezgodaj govoriti.