Kot je še dejal v oddaji Osmi dan, takšne kritike, kakršne so v preteklih dneh izrazili nekateri predstavniki nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, njegovemu delu ne bodo ovira, ampak prej v pomoč. Že naslednji teden bo Nacionalnemu svetu za kulturo predstavil predloge, na kakšen način njegovo delo bolj intenzivno in vsebinsko vklopiti v delo ministrstva. "Menim namreč, da je Nacionalni svet za kulturo tisti milje, ki lahko da različnim pobudam, ki nastajajo v civilni sferi v kulturi, zelo veliko težo."

O tem, zakaj meni, da potrebuje kultura samostojno ministrstvo, odgovarja: "Mislim, da danes ni več kulturnika, ki bi dvomil, da je bila odločitev, ki je bila sprejeta pred dobrim letom, napačna. Slovenska kultura je tako močan sistem, tako raznoliko področje, tako globoko zakoreninjeno v duhovno zgodovino slovenstva in tudi v današnji razvoj, da preprosto potrebuje resor, ki deluje kot samostojen in ima na vladni ravni relevantnega sogovornika."
Cilj je dejansko uresničevanje sprejetih ukrepov
Treba se je soočiti s finančno podhranjenostjo celotnega kulturnega področja in močnimi rezi v proračun kulture. "Moj program je seveda usmerjen v to, da znotraj vlade okrepimo področje kulture tudi na proračunski ravni. Prav gotovo bo to eno izmed meril uspeha tega mandata," pojasnjuje. "Toda osredotočen sem na to, kaj lahko v prvi vrsti storimo znotraj kulture, da bo ta delovala učinkoviteje, uspešneje. Da bo sistem tisti, ki bo v službi umetnosti, ko gre za krovni zakon o kulturi, ter podobno v primeru drugih krovnih zakonov. Program je osredotočen na optimiranje teh zakonov, nekatere zelo na kratki rok - te sem tudi zelo jasno postavil -, nekatere na daljši rok."

Mogoče bo ključna drugačna praksa pri oblikovanju novih rešitev ta, razmišlja Grilc, da bodo od vsega začetka vse te spremembe zakonov nastajale na vladni ravni. "Če, denimo, navedem konkreten primer, sva se z ministrom Virantom danes jasno zmenila, da bodo spremembe krovnega zakona v kulturi vseskozi nastajale ob resorju, ki pokriva javno upravo. To pomeni, da bo ves ta del delovnopravne zakonodaje, ki dejansko ne ustreza več funkcioniranju umetniških poklicev, nastajal tako, da se bo dalo sprejete ukrepe in rešitve tudi uresničiti."
"Bolje je treba izkoristiti vir strukturnih skladov"
Poudarja, da je kultura vladna kategorija in ima učinke na zelo različna področja, od šolstva do gospodarstva in turizma. Ob upoštevanju, da smo imeli leta 2011 proračun za kulturo v vrednosti 198 milijonov evrov, letošnji pa znaša samo 170 milijonov evrov, je ključno, da mislimo na novo finančno perspektivo, ki vključuje tako vir Ustvarjalna Evropa in druge podobne vire kot za kulturo slabo izkoriščen vir strukturnih skladov. O teh se bo odločalo ravno v naslednjem obdobju, pravi.
"Če kulturi tukaj zagotovimo ustrezno mesto in dejansko spodbudimo nove investicijske projekte, bo lahko financiranje kulture v tem delu bistveno okrepljeno," je prepričan novi kulturni minister. Omenja specifično situacijo v našem okolju, kjer je država večinski financer kulturnih dejavnosti z zelo močnim javnim sektorjem, s solidnim nevladnim sektorjem in samostojnimi ustvarjalci na področju kulture. Vendar država še zdaleč ni edini financer, poudarja. "Skoraj toliko sredstev kot država namenjajo tudi lokalne skupnosti. Dialog z lokalnimi skupnostmi je, podobno kot s civilno družbo, druga prioriteta, ki bi morala biti konstanta dela ministrstva. Kajti na ta način pridemo do boljših učinkov in kulturo pripeljemo do več kakovostnih projektov in posledično tudi do več sredstev."