Osrednje ideje razsvetljenstva, med njimi tolerantnost, delitev oblasti, priznavanje človekovih pravic in svoboščin ter suverenost ljudstva, so po Kosovih besedah z Linhartom prešle v slovensko zavest in se v njej ukoreninile do danes. Foto:
Osrednje ideje razsvetljenstva, med njimi tolerantnost, delitev oblasti, priznavanje človekovih pravic in svoboščin ter suverenost ljudstva, so po Kosovih besedah z Linhartom prešle v slovensko zavest in se v njej ukoreninile do danes. Foto:
Županova Micka
Razprava v Slovenski matici je eden izmed dogodkov, ob katerih se Slovenija spominja Linhartove bogate kulturne in duhovne dediščine.

Na simpoziju po besedah predsednika Slovenske matice Joža Mahniča niso želeli samo predstaviti Linhartovega portreta, ampak tudi prikazati idejne smernice in značilnosti obdobja razsvetljenstva z vidika racionalizma.

V kateri razsvetljenski tok spada Linhart?
Slovenski književni teoretik, zgodovinar in kritik Janko Kos je povedal, da obstajajo različne razlage, v katero strujo razsvetljenstva bi lahko uvrstili Linharta, in podrobno spregovoril o učinku razsvetljenskih idej na slovensko kulturo. Po tezi, da je odklanjal krščanstvo, bi bil Linhart lahko zagovornik leve, skrajne, ateistične struje razsvetljenstva, glede na to, da je bil na začetku zelo zagret za razsvetljeni absolutizem, pa bi ga lahko uvrstili med zmerne razsvetljence, ki sicer priznavajo teizem, je razložil Kos.

Linhart je leta 1781 objavil pesniško zbirko v nemščini Cvetje s Kranjskega. Na konec zbirke je umestil sestavek o uporabnosti naravne filozofije, ki danes velja za uradni začetek razsvetljenstva na Slovenskem.

"Enciklopedična osebnost" in prostozidar
Linhart je živel v prelomnem času in je tudi sam veliko pripomogel, da se je premik naprej zgodil tudi na intelektualni ravni. Bil je "enciklopedična osebnost", saj se je različnih področij loteval tako študijsko kot ustvarjalno, je povedal umetnostni zgodovinar in publicist Sandi Sitar. K temu, da se je Linhart zapisal razsvetljenstvu, naj bi veliko pripomogli ljudje, s katerimi se je družil - v prvi vrsti Žiga Zois, ki je bil duhovni vodja intelektualcev tistega časa, velik vpliv nanj pa naj bi imeli tudi prostozidarji, saj po Sitarjevem mnenju Linhart ne bi bil, to kar je, če ne bi bil povezan s prostozidarskimi intelektualci. Obstajajo tudi domneve, da so Linharta zaradi naprednih idej in pripadnosti prostozidarjem kaznovali in ga zato niso pokopali na posvečeni zemlji. Zato naj se še danes ne bi vedelo, kje natančno je Linhart pokopan, na ljubljanskem Navju pa stoji zgolj njemu posvečen spomenik.

Poleg Kosa in Sitarja sta na simpoziju spregovorila še Edi Kovač, in sicer na temo Razsvetljenstvo med slovenskim tomizmom in neotomizmom, ter Luka Vidmar na temo Ilirija v Zoisovem krogu.

V odštevanju do 11. decembra
Razprava v Slovenski matici je eden izmed dogodkov, ob katerih se Slovenija spominja Linhartove bogate kulturne in duhovne dediščine. Vrhunec prireditev se bo začel 9. decembra, ko bodo Radovljici odprli Linhartov muzej. Osrednja proslava ob 250-letnici Linhartovega rojstva bo v radovljiški Linhartovi dvorani 10. decembra, na Linhartov rojstni dan, 11. decembra, mu bodo v Ljubljani na Streliški ulici odkrili spominsko ploščo, poklonili pa se mu bodo tudi na Navju.