'Langdon vstopi v Angele in demone z ledenim odnosom do Vatikana, kar je posledica dogodkov v Da Vincijevi šifri, pravi Tom Hanks,' ki ponovno igra profesorja Langdona.  'Jasno je, da veliko ve o organizaciji cerkve, njenih ritualih in preteklosti, vseeno pa ni preveč dobrodošla oseba. Dejansko v Vatikanu poteka boj za moč, zamaskiran v ugrabitev konklava. Navkljub preteklim sporom s cerkvijo Langdon postane pravi mož, da temu boju naredi konec.' Foto: Continental film
'Langdon vstopi v Angele in demone z ledenim odnosom do Vatikana, kar je posledica dogodkov v Da Vincijevi šifri, pravi Tom Hanks,' ki ponovno igra profesorja Langdona. 'Jasno je, da veliko ve o organizaciji cerkve, njenih ritualih in preteklosti, vseeno pa ni preveč dobrodošla oseba. Dejansko v Vatikanu poteka boj za moč, zamaskiran v ugrabitev konklava. Navkljub preteklim sporom s cerkvijo Langdon postane pravi mož, da temu boju naredi konec.' Foto: Continental film
Angeli in demoni
V Angelih in demonih v vlogah kardinala Straussa in kamerlenga Patricka McKenne zvezdniško zasedbo dopolnjujeta Armin Mueller-Stahl in Ewan McGregor. Foto: Continental film
Angeli in demoni
'Pustolovščine Roberta Langdona so krasne, ker podžigajo radovednost in raziskovanje,' pravi režiser Ron Howard. 'Preberete knjigo ali si ogledate film, potem pa greste v knjižnico ali na splet – radi bi razumeli Berninija, Galileja, njun odnos do Vatikana, do umetniškega sveta, znanosti in skrivnosti Illuminatov. Če verjamete v to ali ne, gre za fascinantne stvari in v bujni domišljiji Dana Browna privedejo do čarobnih sledi in krasne skrivnosti.' Foto: Continental film
Zgodba filma poteka tudi v laboratorijih Evropskega centra za fiziko osnovnih delcev (CERN) v Ženevi v Švici, kjer proizvajajo antisnov. V tamkajšnjih podzemnih laboratorijih (obiskal jih je tudi Tom Hanks, na fotografiji) delajo tudi fiziki z Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani, ki so razkrili, da antisnov v CERN-u res znajo narediti, vendar lahko pridobijo le izredno majhne količine. Nikakor je ne morejo pridobiti toliko, da bi lahko iz nje izdelali bombo, kot to naredijo v filmu. Izračunali so, da bi za izdelavo enega grama antisnovi, kar bi zadoščalo za eksplozijo kot pri manjši atomski bombi, potrebovali dve milijardi let in okrog milijon milijard dolarjev. Foto: CERN
Vtisi o Angelih in demonih

Ko profesor Langdon, knjižni junak Dana Browna, ki je v podobi Toma Hanksa na velikih platnih prvič oživel v Da Vincijevi šifri, odkrije dokaze o ponovni obuditvi starodavne skrivne bratovščine Illuminatov – najmogočnejše skrite organizacije v zgodovini – mu preti tudi smrtna grožnja, da bo prišlo do uničenja najbolj preziranega sovražnika te tajne organizacije: Katoliške cerkve.

Uradni napovednik za film Angeli in demoni si oglejte tukaj.
Ko izve, da ura tiktaka na neustavljivi tempirani bombi Illimunatov, se Langdon na povabilo Vatikana odpravi v Rim, kjer združi moči z Vittorio Vetra (Ayelet Zurer), lepo italijansko znanstvenico. Podata se na akcije, polne pregona po slikovitih rimskih ulicah, zapečatenih kriptah, nevarnih katakombah, zapuščenih katedralah in celo po osrčju najbolj tajne kleti na svetu. Langdon in Vetra sledita 400 let stari poti Illuminatov, ki prestavlja edino upanje Vatikana za preživetje.

Kdo je kdo v Angelih in demonih
Angeli in demoni se začnejo s papeževo smrtjo in konklavom. Gre za proces, s pomočjo katerega zbor kardinalov izbere novega papeža. Med kardinali so tudi preferiti, kardinali, ki imajo največ možnosti, da postanejo papeži. Proces obdaja tančica skrivnosti, saj so kardinali v osami. Z zunanjim svetom komunicirajo samo prek dima, ki ga spustijo iz kapele. Temni dim pomeni, da do dvetretjinskega večinskega glasovanja ni prišlo, medtem ko beli dim (in od nedavnega zvonovi) pomenijo, da so z dvetretjinsko večino izbrali novega papeža.

Kamerleng (Ewan McGregor) ima znotraj Vatikana povsem specifične dolžnosti. Prav on potrdi papeževo smrt in uniči njegov prstan s svojim uradnim pečatom, znanim tudi kot Ribičev prstan. Do izvolitve novega papeža je kamerleng uradni voditelj države Vatikan.

Švicarska garda varuje papeža in zbor kardinalov znotraj vatikanskega obzidja od 22. januarja 1506. Svojega položaja ne jemljejo kot poklic, ampak so prepričani, da so bili za to službovanje poklicani. Nabornik švicarske garde je lahko samo samski katoličan med 19. in 30. letom. Visok mora biti vsaj 180 centimetrov, imeti mora najmanj srednješolsko izobrazbo in mora skozi vsaj osnovno urjenje v švicarski vojski. Biti mora tudi švicarski državljan.

Splošne policijske dolžnosti Vatikana opravljajo karabinjerji. Skrbijo za javni red, promet, ukvarjajo pa se tudi z ugrabitvami in preiskovanji umorov.

Iluminati delujejo še danes?
V Angelih in demonih so te skupine prisiljene iti v akcijo, ko Illuminati ugrabijo preferite in grozijo, da bodo vsako uro enega ubili. Vse skupaj doseže vrhunec s podtaknjeno bombo v Vatikanu.

Uradna zgodba o pravih Illiminatih pripoveduje, da gre za skrivno združbo, ki so jo ustanovili na Bavarskem leta 1776. Imeli so do dva tisoč svobodomiselnih pripadnikov iz najvišjih slojev umetnosti, znanosti in vlade. Organizacijo so uradno razpustili v 18. stoletju.

Mnogi so prepričani, da so korenine tajne združbe še precej starejše – da Illuminati obstajajo že od 16. stoletja. Združbo so ustanovili, ker jih je skrbelo neustrezno znanstveno razmišljanje Cerkve v tistih časih.

V zgodbi Angelov in demonov so bili ti Razsvetljeni pregnani v podzemlje, kamor so izginili pred več kot sto leti. Potem so postali goreči nasprotniki Vatikana, odločili so se verovati v štiri elemente narave – zemlja, zrak, ogenj in voda. To predstavlja temelj za zgodbo, ki se dogaja v filmu.

Nekateri trdijo, da Illuminati obstajajo še danes. Številni članki, videi in druge zgodbe o njih polnijo spletne strani. Pisci teh zgodb trdijo, da Illuminati nadzirajo svetovne dogodke, so na visokih vladnih položajih in ustvarjajo nov svetovni red, v katerem bi posamezne vlade zamenjali z avtonomno svetovno vlado Razsvetljenih.

MMC na slovenski premieri
Ogledali smo si slovensko premiero filma, ki bo do 17. maja na Ljubljani ogled v Cankarjevem domu, 28. maja pa se bodo Angeli in demoni preselili v Kolosej, kjer so začetek filma na poznejši datum prestavili zaradi "zahteve po spremembi pogojev za predvajanje filma s strani distributerja", kot so zapisali v izjavi za javnost. Film je sicer že na ogled tudi v drugih večjih mestih po Sloveniji, in sicer v Mariboru, Celju, Kranju, Novem mestu in Murski Soboti.

Na premieri nismo opazili veliko znanih obrazov, smo pa v objektiv kamere po ogledu filma ujeli manekenko Iryno Osypenko. Ji je bil film všeč? Je prebrala tudi knjigo, po kateri je film nastal? Več v priloženem videoposnetku.

A. K.

Vtisi o Angelih in demonih