"Naredili ste čudovit film, gledljiv film, film, ki je navdušil občinstvo," je poudaril.
V 90. letih je šlo za "neko družbeno kvašenje, ki je bilo polno upanja", je ob tem dejal predsednik Pahor. In odločitev, da se v tistem času snema slovenski film, je bila "neka drzna poslovna odločitev, hkrati pa pogumna režiserska, producentska odločitev".
Ustvarjalce prvega celovečernega igranega filma v samostojni Sloveniji je predsednik republike danes sprejel v predsedniški palači, in sicer ob zaznamovanju dogodkov ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije. Ob tem je dejal, da je z gesto želel spomniti, da je bil čas osamosvajanja tudi čas pomembnih kulturnih dogodkov.
Spomnil je, da smo konec junija zaznamovali 30. obletnico samostojnosti Slovenije, v tem kontekstu pa je v predsedniški palači že prirejal sprejeme, na katerih so se večinoma spominjali prelomnih političnih in vojaških dogodkov, povezanih z osamosvojitvijo in ustanovitvijo lastne države.
"Zanimivo, privlačno in tudi potrebno" pa se mu je zdelo, da s sprejemom ekipe, ki je v času osamosvajanja in po njem posnela prvi celovečerni igrani film v samostojni Sloveniji, spomni na to, da so bila leta demokratizacije in osamosvajanja tudi čas "kulturno izjemno dragocenih trenutkov, kot je denimo nastanek prvega slovenskega filma v tistem času".
Na morje, na prostost, v novo življenje
V filmu gospa Sara, babica pri sedeminosemdesetih, zbeži iz doma za ostarele, zasanjani glasbenik David pobegne pred nepopustljivim stanodajalcem, pevka Laura zapusti svoj bend. Neregistrirani stari mercedes in cesta, ki pelje na jug, jih vodita na prostost, v novo življenje. Na tej poti se naplete vrsta zgodb in humornih situacij, pa tudi bližine. Glavno in naslovno vlogo je odigrala že pokojna Majolka Šuklje. V vlogi mladega glasbenika je Bojan Emeršič, Lauro pa je upodobila Nataša Matjašec Rošker. V filmu se med drugim pojavijo še Gojmir Lešnjak – Gojc, Andrej Rozman – Roza, Alojz Svete in Marko Derganc.
Režiser Anžlovar je, kot je dejal, "brez lažne skromnosti" ocenil, da si film vsekakor zasluži posebno omembo, saj še danes velja za "edini slovenski film, ki je bil stoodstotno financiran od tujcev, hkrati je bil tudi prvi slovenski film po osamosvojitvi ter po dolgem času prvi zabavni film, ki je vlival upanje in je tudi skozi zgodbo govoril o tem, da je vse mogoče". "In to je bil tudi občutek tistega obdobja in upam, da bomo spet prišli nazaj na to miselnost," je še dejal. Po režiserjevih besedah pa je bil Babica gre na jug tudi "prvi slovenski film, posnet v tehniki Dolby Stereo, v rekordno kratkem času in z rekordno malo denarja".
Premierno prikazan 17. decembra 1991 v Cankarjevem domu
Pahor je filmarje v svoje prostore povabil v času, ko je začel film pred 30 leti nastajati. Film so snemali 21 dni, od avgusta do sredine septembra 1991. Sicer pa je bil premierno prikazan 17. decembra 1991 v Cankarjevem domu. Anžlovar se je spominjal, da je bilo zanimanje zanj tedaj neizmerno, "takoj je zmanjkalo sedežev, skupaj s sedečimi na stopnicah je bilo tam 500 ali več ljudi". "Že tedaj se mi je zazdelo, da smo ustvarili nekaj pomembnega," je še dejal.
Konec leta bo tudi praznovanje 30-letnice premiere filma. Anžlovar pa trenutno ustvarja nadaljevanje kultnega filma, ki ima naslov Dedek gre na jug.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje