Siniša Gačić (1980) je študiral na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Dela kot novinar in režiser na Radioteleviziji Slovenija, hkrati pa snema tudi dokumentarne filme. Prvega, Večni Študent, je ustvaril leta 2009. Od takrat je posnel več dokumentarcev, med njimi je Boj za, ki je dobil vesno za najboljši film na 17. festivalu slovenskega filma (FSF). Za svoj zadnji doku Hči Camorre je bil na 22. FSF-ju nagrajen z vesno za najboljši dokumentarni film.

Prav Hči Camorre je tudi v programu letošnjega festivala dokumentarnega filma (FDF), ki te dni osvetljuje velika platna. Na sporedu bo v sredo ob 21.30 na prizorišču Kinodvorovega Kinodvorišča. V filmu Gačić usmerja pogled v nekdanjo kamoristično morilko Cristino Pinto, ki se po 24-letni zaporni kazni vrača v vsakdan.

Filmsko delo današnjega avtoportretiranca sicer prežema dokumentarna forma, a je oblikovano s pravili igranega filma. Na takšen način ustvarjanja je imel za Gačića ključen vpliv ameriški dokumentarec iz leta 1969. Več v Avtoportretu.