Prvo epizodo ste lahko ujeli na 1. programu TV Slovenija, detektivske podvige Tarasa Birse pa lahko nato spremljate še naslednjih pet delov.

Če ste zamudili prvi del, si ga lahko ogledate s klikom na spodnjo povezavo.

O ekranizaciji knjižne uspešnice, ki jo podpisuje Tadej Golob, je bilo že toliko napisanega, da noben podatek ni več zares skrivnost. V glavni vlogi višjega inšpektorja Tarasa Birse nastopa Sebastian Cavazza, za katerega sta oba režiserja serije – Matevž Luzar in Klemen Dvornik – zelo hitro ugotovila, da je v bistvu edina prava izbira. Ustvaril je izvrstno vlogo, je dejal Luzar in tudi Tadej Golob odslej protagonistovo zgodbo piše prav z igralcem v mislih.

Sorodna novica Tadej Golob: V Tarasu Birsi se prepoznam

RTV Slovenija, ki od samega začetka kot producentka bdi nad celotnim projektom, je prestižno ekranizacijo Golobovega romana prvič predstavila avgusta na uglednem Sarajevskem filmskem festivalu, kjer so kriminalko, posneto v maniri skandinavskih serij, krstili za nekakšen alpski noir.

Zaplet enega najbolj priljubljenih slovenskih romanov zadnjih let je naslednji: Taras Birsa se na poti z novoletne zabave znajde sredi preiskave umora. Pri neobičajno krutem primeru umora mlade ženske morata Taras in njegova ekipa na zahtevo nadrejenih v svoje vrste spustiti novo sodelavko Tino. Taras, ki se zaradi brutalnega umora znajde pod žarometi javnosti, se obenem v istem obdobju spopada s težavami v zakonu. Prihod mlade policistke, s katero po službeni dolžnosti skupaj preživljata veliko časa, tako iz tira vrže tudi njegovo notranje ravnovesje.

Sorodna novica "Gledalec kriminalke mora biti aktiven. Ne smemo podcenjevati njegove inteligence."

Ni veliko slovenskih serij, katere premiero bi se pričakovalo s takšno nestrpnostjo, in kritiki so mnenja, da evforija ni neupravičena. "Žanr, ki so ga posrečeno krstili za 'alpski noir', je veliko več kot le kopija skandinavskega modela iskanja morilca v zasneženi pokrajini; Luzar in Dvornik ga popolnoma organsko umestita v naše okolje. Po zaslugi fotografije Miloša Srdića gorenjski pejsaži zasijejo kot eksotična, neokrnjena lepota, pa vseeno brez kiča turističnih oglasov. Sebastian Cavazza se zdi rojen za vlogo odljudnega asketa Tarasa Birse, pa tudi vsi vrhunski igralci v stranskih vlogah – npr. Igorja Samoborja smo doslej videli v enem samem prizoru – svoje delo opravijo s stoodstotno predanostjo. Če smo res na pragu nove dobe slovenske televizijske produkcije, kot napovedujejo odgovorni, imamo končno razlog za optimizem," je pred časom o nadaljevanki napisala MMC-jeva kritičarka Ana Jurc.

Sorodna novica Uspešnica Jezero pred premiero nadaljevanke zaživela še kot zvočna knjiga

Ustvarjalci ‒ režiserja Luzar in Dvornik skupaj z Miho Hočevarjem in Srđanom Koljevićem podpisujeta tudi scenarij ‒ so sledili preverjeni recepturi skandinavskega noirja, ki je v zadnjih letih tako v porastu. Več faktorjev je, da skandinavske serije dosegajo tak uspeh, eden od ključnih je kompleksnost lika, ki nikakor ne sme biti klišejski, je prepričan Luzar. Veliko pozornosti so zato namenili tako pisanju likov in kot njihovi igri. Tudi tisti, ki imajo manjše vloge, morajo biti prepričljiv, imeti lastno zgodbo, pravi Luzar. "Z vsemi igralci smo imeli v predpripravah intenzivne vaje, veliko smo se ukvarjali s tem, kako Taras funkcionira do svojih sodelavcev, do družine, kakšna je dinamika med Tarasom in Tino ... Veliko smo delali tudi z drugimi liki, saj smo želeli, da so verodostojni in da ne zapadejo v prevelik kliše, kar se med snemanjem kriminalke lahko hitro zgodi."

Like, ki tako ali drugače prekrižajo pot Tarasu, na malih zaslonih ustvarjajo Nika Rozman, Matej Puc, Gregor Čušin, Nataša Barbara Gračner, Matjaž Tribušon, Vlado Novak, Igor Samobor, Brane Završan, Jana Zupančič in drugi. Direktor fotografije je Miloš Srdić, scenograf je Miha Knific, kostumografka Nadja Bedjanič, oblikovalka maske Eva Uršič, montažerka Ivana Fumić in avtor glasbe Davor Herceg.

Poleg ekranizacije je roman dobil tudi zvočno knjigo, ki je nastala v režiji Alena Jelena. Poslušalce popelje skozi 13 ur dolgo zgodbo prav Sebastian Cavazza, ki je moral za to v studiu preživeti kar 125 ur.