Film
(7)
Kekec
Jože Gale je leta 1951 knjižnega junaka Josipa Vandota in idilični svet slovenskih gora prvič ponesel v film. Foto: Slovenski filmski center
Kekčeve ukane
Pogumni junak se mora v Kekčevih ukanah znova upreti zlobnemu lovcu Bedancu, ki ujame Briclja in Rožleta. Foto: Slovenski filmski center
Jože Gale
Za film Kekec je Jože Gale leta 1952 na beneškem filmskem festivalu prejel prvo nagrado v sekciji mladinskih filmov. Foto: Wikipedia

Dodaj v

Kekčeve ukane v spomin na junakovega filmskega "očeta" Jožeta Galeta

Kekec – film, ki so ga nagradili na beneškem festivalu
11. maj 2013 ob 14:21,
zadnji poseg: 11. maj 2013 ob 18:17
Ljubljana - MMC RTV SLO

Danes mineva natanko sto let od rojstva režiserja Jožeta Galeta, ki se je v zgodovino slovenskega filma zapisal predvsem s trilogijo o Kekcu. Priložnost , da si še enkrat ogledamo zadnjega izmed treh – Kekčeve ukane.

Projekcijo otroške filmske klasike so pripravili v Slovenski kinoteki. Pravzaprav je film tudi del retrospektive filmov, za katere je scenografijo oblikoval scenograf Niko Matul. Scenografu bodo namreč prihodnji teden namenili razstavo v Galeriji Jakopič (na ogled bo od 14. maja do 1. septembra).

Jože Gale (1913-2004) je prvi film Kekec posnel leta 1951 in leto pozneje zanj na beneškem filmskem festivalu prejel prvo nagrado v sekciji mladinskih filmov. Leta 1963 je zgodbo Josipa Vandota o priljubljenem junaku gorskega sveta nadaljeval s filmom Srečno, Kekec, s Kekčevimi ukanami pa trilogijo sklenil pet let pozneje.

Jože Gale se je povečal tudi publicistiki in pisanju scenarijev, med njegove zadnje režijske projekte pa sodita filma Ljubezen nam je vsem v pogubo, ki je nastal na podlagi istoimenske televizijske nadaljevanke, ter Pustota, posneta v osemdesetih letih. Leta 2002 mu je Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev podelilo nagrado Metoda Badjure.

Prvi koraki so bili gledališki
Rodil se je v Grosupljem, izobraževal pa na praškem državnem konservatoriju, kjer je leta 1938 diplomiral iz gledališke režije. Svoj prvi angažma v Sloveniji je dobil v SNG-ju Drama Ljubljana, v letih 1943-45 je bil član SNG-ja na osvobojenem ozemlju, nato pa je nadaljeval sodelovanje s SNG-jem Drama Ljubljana. Leta 1947 se je izpopolnjeval v filmskih studiih v Barrandovu v tedanji Češkoslovaški, nato pa do leta 1952 kot režiser sodeloval s Triglav filmom.

V gledališču je na oder postavil dela avtorjev, kot so Giraudoux, Brecht in Sartre. V Mestnem gledališču Ljubljanskem je med letoma 1952 in 1966 režiral več kot 50 predstav, sicer pa poučeval tudi na ljubljanskem AGRFT-ju. Njegov prvi filmski projekt je povezan prav z gledališčem - dokumentarni film Trideset let slovenske Drame, ki ga je posnel leta 1949.

Družinski dnevnik kot simbol odtujenosti
Kmalu je sledil Kekec, zatem pa skoraj desetletje ni snemal v Sloveniji. To je bilo namreč obdobje, ko je v Bosni in Hercegovini posnel filma Tuja domovina in Vrnil se bom – oba spremlja letnica 1957. Leta 1961 je nato doma posnel Družinski dnevnik, zgodbo o otrocih, ki so prepuščeni sami sebi, nekakšni sodobni samorastniki, edini stik z družino pa jim predstavlja družinski dnevnik - simbol odtujenosti.

Projekcija Kekčevih ukan, v katerih med drugim vidimo še eno legendo slovenskega filma - Poldeta Bibiča v vlogi strašnega Bedanca, bodo tako v poklon Galetu in Matulu še enkrat popeljala v idilični gorski svet, kjer veljata pogum in skrb za naravo.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
janezdolzan
# 11.05.2013 ob 14:58
To je bil film, ki je človeka navdal z veseljem in optimizmom in je imel moralni nauk,

zdaj pa se snema v glavnem neke marginalne depresivne deviantne teme...
TeksViler
# 11.05.2013 ob 19:18
Zanimivo, da je bil igralec, ki je igral Rožleta, po osamosvojitvi Slovenije skupaj s tisočerimi drugimi izbrisan...
bob0802
# 11.05.2013 ob 20:10
Še vedno si rad ogledam vse filme Kekca in ostale slovenske filme.
kPax
# 11.05.2013 ob 16:21
Lahko bi posneli četrti del kekca, kako sodobnejšo verzijo, ne pa neke samospeve jugo-nostalgije ala Shanghai...
Bluesy
# 12.05.2013 ob 15:43
"Zanimivo, da je bil igralec, ki je igral Rožleta, po osamosvojitvi Slovenije skupaj s tisočerimi drugimi izbrisan..."

To bizarno dejstvo pove vse o tem sramotnem dejanju naše države. Še ljudi ki so del nacionalne filmske mitologije smo bili pripravljeni izbrisati, samo zato ker so se drugače pisali (pa niso imeli nič z JLA in še manj z Srbi, makedonskih korenin je). Žalostno...
generusus
# 12.05.2013 ob 15:22
Na našo srečo so včasih snemali filme, kjer so uporabljali lep slovenski jezik.
kesjerdna
# 13.05.2013 ob 00:12
zanimiv članek, moram povedat, da sta mi precej bolj všeč prva dva filma o kekcu ...
Kazalo