Barbara Celjska ali najvplivnejša ženska Evrope svojega časa

Prva bo predstavljena Barbara Celjska, najmlajša hči Hermana II. Celjskega, ki se je še kot deklica poročila s kraljem in poznejšim cesarjem Sigismundom Luksemburškim. Tako je postala najvplivnejša ženska takratne Evrope, trojna kraljica, samostojna vladarica, sposobna gospodarica, ki je svojemu možu posojala denar za njegove pohode po Evropi. Kaj o Barbari Celjski, ki je živela med letoma 1392 in 1451, govorijo viri in zakaj se je o njej skozi stoletja širil sloves, da je mesalina in črna kraljica? Njeno življenje je skoraj kot telenovela z zarotami, spletkami, spraševali pa se bomo tudi, zakaj je njeno ime izginilo iz spomina dežel, v katerih je vladala.

V prvem delu serije nas skozi nekatere postaje njenega življenja vodi Zvezdan Pirtošek, ki ga je Barbara Celjska navdihnila do te mere, da o njej piše zgodovinski roman. Njeno podobo odkrivamo tudi s slovenskimi zgodovinarji in avtorico najnovejše in najbolj obsežne raziskave o njej, Slovakinjo Danielo Dvoržakovo.

Marija Terezija in njen vpliv na življenja Slovencev

Javni zdravstveni sistem, obvezno osnovno šolo in hišne številke so nekatere od pridobitev, ki smo jih bili deležni zaradi Marije Terezije in njenih reform. "In seveda krompir, ki ga po statistiki vsak Slovenec letno poje okoli 70 kilogramov," dodajajo avtorji oddaje o tej nadvojvodinji Avstrije, kraljici Ogrske in Češke ter edini vladarici habsburških dednih dežel, ki je s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana postala še cesarica Svetega rimskega cesarstva. Marija Terezija, ki je živela med letoma 1717 in 1780, se je v zgodovino zapisala kot dobra vladarica, z močnimi svetovalci, ki jim je znala prisluhniti, tudi če se z njimi ni zares strinjala.

V tej epizodi serije se bomo 13. novembra med drugim spraševali, kako danes gledajo nanjo potomci njenih podanikov, kako jo vidijo njeni neposredni potomci in zgodovinarji, kako je vplivala na slovenske kraje in prebivalce ter ali posledice njenih reform čutimo še danes. Odgovore na vprašanja bomo iskali s pomočjo slovenskih zgodovinarjev Miho Preinfalkom, Petrom Vodopivcem, Andrejem Studenom in drugimi. V oddaji pa bo sodeloval tudi Karl von Habsburg, današnji poglavar družine Habsburg.

Po dveh stoletjih od slovesa znova oživljeni Valentin Vodnik

Leta 1758 rojeni Valenti Vodnik je umrl leta 1819, kar pomeni, da letos zaznamujemo 200-letnico smrti tega pesnika, ki ga je slovenski narod častil kot svojega prvega pesnika in kulturnika. Že v 19. stoletju so dan njegovega rojstva slavili kot praznik, brali takrat njegove pesmi in mu kot prvemu postavili spomenik na današnji ljubljanski tržnici. "Za slovenski jezik se je bil pripravljen izpostaviti v času, ki temu sploh ni bil naklonjen. Z gorskih pohodov je prinašal fosile in minerale iz navdušenja nad gorami utiral začetke slovenske planinske poezije. Sestavljal je nove besede in iskal vse možne oblike različnih poimenovanj, ki so po deželi obstajale, prevajal, pridigal, napisal še več pesmi, pratik, neizmerno rad učil mladino in napisal tudi prve učbenike," so zapisali avtorji serije.

V epizodi, naslovljeni Oživljeni Vodnik, bomo 20. novembra o Vodnikovem mnogostranskem in obsežnem delu razmišljali z Luko Vidmarjem, Marijanom Dovićem, Andrejem Rozmanom - Rozo in drugimi.