Na razstavi je mogoče videti tudi določen nabor dokumentacije in predmetov, ki so jih prispevali člani skupine Peter Lovšin, Bogo Pretnar in Grega Tomc. Razstavo spremlja katalog, za katerega sta tekste poleg Tomca, danes uglednega sociologa, prispevala še glasbeni kritik in sopotnik Branko Kostelnik (Zagreb) ter kritik mlajše generacije Igor Bašin. Foto: foto: Vojko Flegar
Na razstavi je mogoče videti tudi določen nabor dokumentacije in predmetov, ki so jih prispevali člani skupine Peter Lovšin, Bogo Pretnar in Grega Tomc. Razstavo spremlja katalog, za katerega sta tekste poleg Tomca, danes uglednega sociologa, prispevala še glasbeni kritik in sopotnik Branko Kostelnik (Zagreb) ter kritik mlajše generacije Igor Bašin. Foto: foto: Vojko Flegar

Oktobra lani se je začelo praznovanje 30. obletnice ustanovitve; med drugim so v počastitev dogodka v ljubljanski galeriji Photon pripravili fotografsko razstavo z naslovom N'č se ne premakne: Pankrti - 30 let. Gre za izbor fotografskega gradiva, predvsem iz opusov Vojka Flegarja, Janeza Bogataja in Toneta Stojka, s fotografijami pa na razstavi sodelujejo še Siniša Lopojda, Tomaž Skale, Božidar Dolenc, Dragan Arrigler, Slobodan Milojković, Željko Jelenski in drugi. Razstava je že bila na ogled v Ljubljani, Celju in Zagrebu, danes ob 19.30 pa jo bodo odprli še v Evropski hiši v Gradcu v sodelovanju s tamkajšnjo fotografsko organizacijo Dynamic.

Z začetka delovanja Pankrtov ni ohranjenega veliko gradiva, zato je opus ljubiteljskega fotografa Flegarja, sopotnika skupine, toliko pomembnejši. Večine takrat uveljavljenih fotografov progresivna rockovska scena namreč ni zanimala, zlasti med priznanimi dokumentalisti pogrešamo ohranjeno koncertno punk-rockovsko dogajanje na celuloidu, so zapisali v Photonu. Del fotografskega in dokumentarnega gradiva na razstavi ilustrira tudi širši družbeni kontekst; z nastankom Pankrtov je namreč v Sloveniji in drugod po takratni Jugoslaviji vzniknila nova scena, z njo pa tudi nova koncertna prizorišča, klubi, mediji in slog oblačenja.

Pankrti kot skupina stojijo na presečišču kulturno-glasbene in politično-zgodovinske stvarnosti pomembnega obdobja novejše slovenske in evropske zgodovine, zato jih lahko obravnavamo kot pomemben fenomen v svojem času in prostoru.