Zavod projekt Atol je nedavno v sodelovanju s Slovenskim gledališkim inštitutom organiziral simpozij z naslovom Migracije – begunci – avantgarda 21. stoletja. Na simpoziju je potekal pogovor o begunski krizi in družbeni reakciji nanjo. Poudarek je bil na vlogi gledališča v družbenih krizah.

Potrebna je zelo globoka refleksija
Marko Peljhan, eden izmed organizatorjev, nam je povedal: "Dogajanja v družbi so takšna, da je ob njih potrebna zelo globoka refleksija. Živimo v časih, ko se v tej družbi dogaja marsikaj povezanega s temo migracij in begunstva. In seveda smo tudi mi s postavitvijo te ograje na meji, vsaj simbolno, postali na neki način ujetniki in begunci v svojem lastnem okolju."

Gledališče kot ogledalo družbe
Gledališče naj bi vedno odsevalo družbene dogodke in bilo kritično do njih. Zala Dobovšek, moderatorka pogovora in gledališka kritičarka, je prisotne spomnila na pozitiven primer aktivnega gledališča iz devetdesetih let, na tako imenovano Gledališče prebežnikov:
"Gledališče prebežnikov, ki je takrat delovalo pod mentorstvom Drage Potočnjak, je štelo približno 10 mladih ljudi, ki so prišli sem z družinami oziroma mamami, ker so očetje seveda morali ostati v Bosni in se boriti. Njim je to predstavljalo eno veliko terapijo, dialog, s katerim so iz sebe dali vse stiske in probleme. Umetnost ima velik pomen v stiski človeka, gledališče toliko bolj, ker je toliko bolj prvinsko in osebno. In ima na tej psihološki ravni zagotovo lahko neki trenutek odrešitve, ki seveda ni večen, ampak lahko vzpostavi upanje in vero v človeškost samo."

Redke družbeno angažirane predstave
Na žalost je v gledališču takšnih pozitivnih primerov, ki bi vzpostavili neko mogočo identifikacijo ali razumevanje družbene problematike, premalo. Na hitro se lahko spomnimo predstav 25.671 Oliverja Frljića, Jugoslavija, moja dežela Ivice Buljana ali Most na krvi Damirja Avdića.
Ali je gledališče dovolj zrelo?
Zastavlja se vprašanje, ali je slovensko gledališče dovolj zrelo, da bi bilo ogledalo družbe, v kateri obstaja, ali je zgolj vidik zabave? Umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča Goran Injac o tem pove: "Zdi se mi, da ima gledališče v državah, kot je Slovenija ali celotna naša regija, še vedno obrobno funkcijo. Mi v gledališču ne moremo veliko, vsekakor pa to ne pomeni, da se ni treba truditi."

Hasan Nuhanović in Zbijeg
Osrednji dogodek simpozija je bila predstavitev knjige Hasana Nuhanovića Zbijeg. Avtor piše o dogodkih, ki so vodili h genocidu v Srebrenici leta 1995, ki ga je njemu uspelo preživeti. Po besedah organizatorja Marka Peljhana: "Hasan Nuhanović na več ravneh pooseblja že več kot 20-letni proces, ki kaže, kako lahko reflektiramo neke kritične družbene spremembe. Mogočna refleksija teh dogodkov pa je potrebna, da se ne bi nikdar več ponovila."

Slovenija neločljiva od sveta
Nuhanović je zadovoljen z odzivom na svojo knjigo v Sloveniji, še posebej mu je bil všeč performans, ki ga je po motivih knjige Zbijeg naredil mladi študent režije Jan Krmelj. Nuhanović pravi: "Mislim, da se mladi ljudje v Sloveniji zavedajo, da Slovenija ne more biti ena ločena točka na planetu. Stvari, ki se dogajajo na drugih delih sveta, se odražajo tudi v Sloveniji."

Še begunci niso smeli biti
Esad Babačić, ki je moderiral pogovor s Hasanom Nuhanovićem strnjeno povzame njegovo knjigo: "Gre za absurdno situacijo, v tej Hasanovi knjigi Zbijeg se dogaja, da ti ljudje želijo biti begunci, ampak jim je tudi to preprečeno."

Migranti v gledališču
Na sklepnem pogovoru, posvečenem 20. obletnici Srebrenice, so gledališčniki zastavili vprašanje, zakaj v gledališču nimamo več predstav, ki bi prikazovale takšne dogodke, kot je bil srebreniški genocid. Vprašali so se tudi, kdaj bomo imeli predstave, ki bodo odražale sedanje dogodke in tako imenovano begunsko krizo. Glede na položaj migrantov v današnji družbi in nezainteresiranosti sodobnega gledališča za trenutne dogodke je očitno, da bodo tovrstna vprašanja še nekaj časa ostala retorična.
Vesna Hrdlička Bergelj, naglas@rtvslo.si

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.