Angleška agencija za dediščino (English Heritage) je pozvala javnost, da naj pomaga poiskati oziroma da naj posreduje podatke v zvezi s pogrešanim Darwinovim zvezkom. Pobuda je prišla le nekaj dni po 150. obletnici izida temeljne (ali pa vsaj najbolj znane) knjige o evolucijski teoriji, in sicer Darwinove O nastanku vrst z naravnim izvorom, za nastanek katere je bil pogrešani zvezek eno ključnih izhodišč. Kdaj natančno je zvezek, v katerem je Darwin popisal opažanja naravnega sveta v Čilu, Peruju, na Galapagosu in na Tahitiju, ne ve nihče. Jasno je le, da je zvezek leta 1969 še bil na svojem mestu. Tedaj so namreč vseh 15 zvezkov, ki jih je Darwin popisal na slavnem potovanju na ladji Beagle prenesli na mikrofilm, zato na srečo tudi vsebina zvezka z naslovom Galapagos. Otaheite. Lima ni izgubljena.
15 Darwinovih zvezkov na medmrežjuO tem se bo kmalu lahko prepričala tudi javnost, kajti v Angliji prav ta čas pripravljajo za javno objavo na svetovnem spletu vseh 15 Darwinovih zvezkov. Elektronska različica sicer ne bo popolna, saj je agencija za dediščino že sporočila, da bodo na spletu objavljeni le 'vrhunci' iz izgubljenega zvezka. Odločitev za nepopolno objavo je obžalovanja vredna, kajti prav izgubljeni zvezek velja za temeljena za začetek Darwinove elaboracije evolucijske teorije. Ko je za BBC povedal Darwinov pra-pravnuk Randal Keynes: "Zvezek z zapiski z Galapagosa je izjemnega pomena za zgodovino znanosti. Če Darwin v tem zvezku ne bi postavil določenih vprašanj, verjetno nikoli ne bi napisal Izvora vrst." Keynes zato v spisu Darwin's field notes on the Galapagos: 'A little world within itself' tudi označi Darwinov obisk Galapagosa (15. september-20. oktober 1835) za ene najbolj znanih tednov v zgodovini znanosti.
Nered v zbirki ščinkavcev in prebiranje Malthusa
Ti tedni so bili pomembni predvsem zaradi Darwinovih opazovanj ptic, čeprav se je pomena teh opazovanj zavedel šele pozneje, po vrnitvi v Anglijo. Še posebej to velja za opazovanje ščinkavcev, Na ščinkavce je namreč Darwina opozoril šele britanski ilustrator ptic in ornitolog John Gould. Temu je Darwin predal svojo izjemno zbirko ptic, ki jih je 'nabral' na potovanju, in prav Gould je bil prvi, ki je Darwina opozoril, da nekatere od ptic, ki jih je Darwin zbral in katerih včasih sam ni prepoznal kot ščinkavce, predstavljajo popolnoma novo skupino ščinkavcev, ki se sama v sebi deli še v 12 različnih vrst. Gouldovi sklepi so Darwina osupnili, obenem pa mu je hitro postalo jasno, da si s ščinkavci ne more pomagati pri razvoju koherentne teorije, kajti med potovanjem si ni zapisoval, na katerem otoku je pobral katero od ptic, tako da jih ni mogel geografsko klasificirati. So pa bila spoznanja v zvezi s ščinkavci pomembna, saj so Darwina še bolj spodbudila k raziskovanju prilagajanja posameznih vrst oziroma njihovega razvoja. To zanimanje je na koncu še bolj spodbudilo prebiranje teorije o naraščanju človeške populacije ekonomskega teoretika Malthusa, ki je namigovalo na obstoj zakona najmočnejšega tudi v človeški populaciji.
Kakor koli že, galapaški zvezek je eden ključnih korakov k razvoju evolucijske teorije, zato tudi direktor agencije za dediščino Simon Thurley ob zagonu akcije iskanja izginulega zvezka pravi: "V knjižnih policah v Downovi hiši zija žalostna luknja, in upamo, da jo bomo enkrat mogli zapolniti."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje