Vendar se Kovič s svojimi deli ni zapisal le v spomin številnih generacij otrok, ampak je s svojim pesniškim in pripovednim opusom ter prevajalskim delom zaznamoval celotno slovensko književnost druge polovice 20. stoletja.

Mojster verza in sloga
Kot pesnik se je Kovič prvič predstavil v zbirki Pesmi štirih (1953), ki jo je napisal skupaj s Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in (dan pred Kovičevim 80. rojstnim dnem umrlim) Tonetom Pavčkom. Zbirka je v času predanosti kolektivizmu pomenila pomemben premik, vrnitev v intimizem. Tudi pozneje se je Kovič iz socialnorealistične poezije usmerjal v simbolično ponazarjanje osamljene individualnosti, ki je prikrajšana, razočarana ali neozdravljivo zatrta. V Kovičevem pesniškem opusu so tako vidni sledovi nove romantike, ki se bližajo modernističnemu pesništvu. Oblikovno velja za mojstra verza in sloga.

Jeseni 2009 je izšla Kovičeva zadnja pesniška zbirka, izbor iz preteklih, Vse poti so, kar je leto pozneje spodbudilo simpozij o njegovem literarnem ustvarjanju. Rdečo nit simpozija je vlekla pesem Južni otok, ki velja za reprezentativni primerek Kovičevega pesništva. Med govorniki je nastopil tudi Zlobec, ki je Koviča označil kot primerljivega le s samim seboj.

Današnji jubilant je tudi avtor proznih del, med njimi nekaj romanov, ter vrste del za otroke in mladino. Uspešnici Maček Muri in Moj prijatelj Piki Jakob sta dosegli naklado čez 100.000 izvodov. Obe slikanici so pri Mladinski knjigi letos ponatisnili, kar je za Mačka Murija že 17., za Pikija Jakoba pa 12. ponatis. Obe deli sta prevedeni v več jezikov, pesmi o Mačku Muriju pa je izjemno uspešno uglasbila slovenska glasbenica Neca Falk in so do danes že kar "ponarodele".

Priznan prevajalec svetovnih velikanov
Kovič je priznan tudi kot prevajalec nemške, francoske, madžarske, češke, hrvaške, srbske in ruske poezije. V slovenščino je med drugim prevedel Prešernove nemške pesmi. Med prevodi velja omeniti tudi izbore poezije Rainerja Marie Rilkeja, Georga Trakla in Endrea Adyja. Za svoje delo je Kovič, ki je med drugim tudi redni član SAZU-ja, prejel številne literarne nagrade. Je dobitnik male in velike Prešernove nagrade.

Kovič se je rodil v Mariboru. Pozneje se je družina zaradi vojne preselila v Hrastje Mota blizu Gornje Radgone, kjer se mu je pokrajina ob Muri močno vtisnila v spomin, kar je oživil v več pesmih. V Ljubljani je diplomiral iz svetovne književnosti in literarne teorije, bil nekaj časa novinar, postal v poznih 50. letih urednik za leposlovje, od leta 1985 do upokojitve pa glavni urednik pri založbi DZS.

Prilagamo Kovičevo najznamenitejšo pesem Južni otok v celoti:

Je južni otok Je!
Daleč v neznanem morju
je pika na obzorju.
Je lisa iz meglè.

Med svitom in temo
iz bele vode vzhaja.
In neizmerno traja.
In v hipu gre na dno.

In morje od slasti
je težko in pijano.
In sol zatiska rano.
In slutnja, da ga ni.

Da so na temnem dnu
samo zasute školjke
in veje grenke oljke
in zibanje mahu.

A voda se odpre
in močna zvezda vzide
in nova ladja pride
in južni otok je!