Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pia Prezelj je svoj prvenec umestila v neimenovano, a še kako slovensko vas. Pri tem se zaveda nevarnosti zapadanja v pokroviteljske stereotipe: "Pazila sem na to, da se ruralnega okolja in življenja ne karikira in se ne dojema kot nekakšen lunapark."
Obiski so kratka, ekonomična zbirka, razdeljena na tri razdelke: Obiski, Dotiki in Zvoki. Ekonomičnosti se avtorica Samanta Hadžić Žavski drži tudi v posamičnih zgodbah, saj praviloma ne presežejo nekaj strani, vnaša pa jo tudi v sam literarni izraz.
Kot odgovor na vse obširnejšo prepoved knjig po ZDA je Ameriška digitalna javna knjižnica (DPLA) napovedala uvedbo t. i. kluba prepovedanih knjig, programa, ki bo bralcem po vseh zveznih državah omogočil ogled elektronskih različic prepovedanih knjig.
"Kako sem, ah, molila v želji strastni / Ljubezen in Nebo: »Naj to ne mine!« / A daleč bil moj up je od resnice." Pesnica Vittoria Collona (1492–1547) je ena redkih žensk iz 16. stoletja, ki so ostale v zgodovini svetovne književnosti.
Eden najprepoznavnejših sodobnih srbskih pisateljev Aleksandar Gatalica je poleg svetovne književnosti študiral tudi klasično filologijo, v zadnjih tridesetih letih pa je napisal skoraj dvajset knjig, za katere je dobil vse pomembnejše nacionalne nagrade.
Sara Fabjan je sveže, čeprav ne več povsem novo ime mlade slovenske poezije. Leta 1992 rojena magistrica kognitivnih znanosti in doktorska študentka psihologije poezijo že vrsto let objavlja v različnih literarnih revijah.
Vodstvo britanskega Muzeja Roalda Dahla je javno izjavilo, da rasizma velikega otroškega pisatelja ni mogoče zanikati in da ga ne gre pozabiti. Priznanje muzeja, ki je v Buckinghamshiru na jugovzhodu Anglije, sledi opravičilu družine Dahl iz leta 2020.
Letošnja Büchnerjeva nagrada, najprestižnejše priznanje za literaturo v nemško govorečem prostoru, gre v roke nemškega pesnika in pisatelja Lutza Seilerja. V slovenščini je na voljo njegov romaneskni prvenec Kruzo, ki ga je prevedel Štefan Vevar.
Vsestranski književnik Feri Lainšček je ob izidu romana Kurji pastir založbi in bralcem obljubil, da bo o svojem otroštvu napisal nadaljevanje, in zdaj v Petelinjem jajcu znova srečamo osebe, ki smo jih spoznali v Kurjem pastirju:
Umrla je književnica Valerija Skrinjar - Tvrz. Stara je bila 94 let. Po 2. svetovni vojni, v kateri je doživela boje na Menini planini, je kot dopisnica Tanjuga potovala po Jugoslaviji. Po 40 letih bivanja v Sarajevu se je kot begunka vrnila v Slovenijo.
Najsodobnejši tehnologiji gre zahvala, da je mogoče prvič brati skrite strani 400 let starega prvega uradnega poročila o vladavini Elizabete I. Avtor je namreč svoj rokopis tako močno revidiral in samocenzuriral, da nekateri odlomki niso bili berljivi.
Tokratne radijske oddaje, posvečene književnosti med drugim prinašajo dela pesnika in radijskega urednika Petra Levca, češkega literarnega velikana Milana Kundere, ki se je poslovil v teh dneh, in pred 130 leti rojenega nemškega pisatelja Hansa Fallade.
Bankrot več islandskih bank je pred nekaj leti potopil marsikateri proračun po vsej Evropi, malo zatem pa povzročil še nastanek romana Potopimo Islandijo Borisa Kolarja.
Pandemični romani tudi v prevodnih izdajah počasi prihajajo na naše police, med njimi bo med najbolj prestižnimi verjetno obveljal osmi roman nobelovca Kazua Ishigura Klara in sonce.
Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus ter ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika bodo letos podelili pesnici, pisateljici, pevki, pripovedovalki in kulturni ambasadorki Rezije Silvani Paletti.
Umrl je pisatelj Marjan Tomšič, avtor romanov, novel in črtic, pa tudi mladinskih del, humoresk in satir. Obveljal je za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma, pogosto označene tudi z izrazom "pokrajinska fantastika".
V 95. letu starosti je umrl češki pisatelj, pesnik, dramatik in esejist Milan Kundera, ki je za svoja dela, med njimi Neznosna lahkost bivanja in Šala, prejel številne nagrade. Bil je najpomembnejši češki pisatelj v drugi polovici 20. stoletja.
Birokratski dokument iz 14. stoletja, v katerem državni uradnik prosi za dopust, se je izkazal za edini ohranjeni primerek rokopisa Geoffreyja Chaucerja, ki velja za "očeta angleškega slovstva".
14. februarja 1904 si je bralec, ki ga je zanimal vse očitnejši potencial rabe elektrike, iz knjižnice v Massachusettsu izposodil Uvodno razpravo o elektriki avtorja Jamesa Clerka Maxwella. Minilo je 119 let, preden je knjiga spet našla pot domov.
Soavtorstvo pri ustvarjanju knjig vseh žanrov je dokaj pogost pojav, redkeje pa tovrstne izdaje podpisujeta oče in sin, kot sta to počela Franc in Zoran Jerončič.
Neveljaven email naslov
