Neobjavljena pisma Srečku Kosovelu postavljajo pesnika in sodobnike v kontekst zgodovinskega, kulturnega, miselnega, literarnega in estetskega dogajanja v Evropi. Foto: spletna stran arnes
Neobjavljena pisma Srečku Kosovelu postavljajo pesnika in sodobnike v kontekst zgodovinskega, kulturnega, miselnega, literarnega in estetskega dogajanja v Evropi. Foto: spletna stran arnes
Kosovel, Integrali
Literarni zgodovinar in teoretik Anton Ocvirk se je prvi sistematično posvetil življenju in delu Srečka Kosovela. Že on je ugotovil, da so pesnikova pisma nepogrešljiva za razumevanje njegovega razumevanja sveta in umetnosti. Foto: RTV

Knjiga Dragi Srečko ... s podnaslovom Neobjavljena pisma Srečku Kosovelu, ki so jo izdali pri Goriški Mohorjevi založbi, prinaša še en vpogled v svet enega največjih slovenskih pesnikov. Pisma je za knjigo zbrala in uredila Tatjana Rojc, ki je levo stran knjige namenila rokopisom, desno pa njihovi pretipkani verziji. Kot je na tiskovni konferenci povedal velik poznavalec Kosovelovega dela Janez Vrečko, lahko iz pisem izvemo marsikaj novega, besede Kosovelovih dopisovalcev pa razkrivajo misli, o katerih se je do zdaj večkat zgolj domnevalo.

Iz potovalke v knjigo
Kosovelova pisma so dolgo veljala za izgubljena ali uničena, vendar jih je njegova sestra Tončka v rjavi potovalki zapustila družinskemu prijatelju, kulturnemu delavcu Ediju Racetu. Pozneje je Nada Pertot na podlagi pisem pripravila vrsto oddaj na Radiu Trst A, končno pa so doživela še knjižno objavo.

Na novo osvetljeni pesnik
Vrečko je povedal, da so bili tako Kosovel kot njegovi dopisovalci dobro seznanjeni s kulturnim in z družbeno-političnim dogajanjem, ki se je odvijalo pri nas in v svetu. Pričujoča knjiga še dodatno pojasni pesnikov odnos do konstruktivizma ter spor s Černigojem in zenitisti. Pisma pa na novo ne osvetlijo zgolj pesnika, ampak tudi njegove dopisovalce - družinske člane (brat Stane, sestra Karmela) in prijatelje, kot sta na primer Ivan Mrak in Mirjam Fanica Obid.

Dodatno plat razumevanja Kosovelovega sveta prinaša pričevanje njegove sestre Tončke Kosovel, ki je med drugim leta 1984 povedala: "Na Srečkov talent smo v družini gledali zelo naravno. Oče nas je učil, da je na svetu toliko lepega in zanimivega, kar je treba samo iskati. To smo iskali vsi otroci, Karmela v svojem glasbenem svetu, Srečko pa s svojimi velikimi darovi po svojih širnih obzorjih, ki jih še vedno odkrivam v njegovih pesmih in pismih."