Andrzej Stasiuk je  Slovenijo obiskal v okviru festivala zgodb Fabula. Foto:
Andrzej Stasiuk je Slovenijo obiskal v okviru festivala zgodb Fabula. Foto:
Študentska založba Beletrina je izdala Stasiukov roman Devet.
V nasprotju z romanom Devet se je pisatelj v esejih Na poti v Babadag podal na pot. Knjiga vsebuje literarne zapise s potovanj po - kot jo imenuje pisatelj - pozabljeni Evropi. Foto: Beletrina
Milan Dekleva
Za nagrado festivala Fabula so letos nominirani Milan Dekleva, Maruša Krese, Urška Sterle in Franjo Frančič. Foto: RTV SLO

Potem ko je poljski pisatelj Andrzej Stasiuk obiskal Ljubljano in se v Cankarjevem domu pogovarjal s pisateljem Janijem Virkom, bo jutri gostoval še v novomeškem LokalPatriotu, kjer se bo z njim pogovarjala Stanka Hrastelj. Festival Fabula bo po slovenskih krajih potekal vse do 16. februarja.

Stasiuk se je rodil leta 1960 v Varšavi, sodi pa med najbolj cenjene in priljubljene poljske pisatelje srednje generacije. Njegove knjige so prevedene v skoraj vse evropske jezike. Skupaj z ženo pa vodi tudi družinsko založbo Czarne, ki izdaja izključno sodobno poljsko in srednjeevropejsko literaturo. Za svoja dela je prejel več nagrad, med drugim tudi nagradi nike za zbirko esejev Na poti v Babadag.

Varšava oponaševalka
Pisatelj že več let živi na poljskem podeželju v Nizkih Beskidih, ki jih opisuje tudi v omenjeni zbirki esejev, kjer pravi: "Zapustil sem pač mesto, ker bi od nekdaj rad živel v hribih, v zanimivem okolju, v odprtem, recimo kozmopolitskem prostoru. Varšava ima kakšen milijon in pol prebivalcev, ampak je provincialno mesto. Ukvarja se sama s sabo in s tem, kako bi postala podobna Parizu, New Yorku ali kakemu drugemu Londonu. To je njena obsedenost: posnemanje in želja po 'evropskosti' - torej žalosten dolgčas in frustracija. Moja vas ima kakih trideset prebivalcev in ničesar ne oponaša."

Pri nas pa je poleg esejistične knjige dostopen tudi Stasiukov roman Devet. Pisatelj v njem popisuje resničnost posocialistične Poljske po uvedbi "prostega trga" v devetdesetih letih pretejšnjega stoletja. Njegovih devet junakov se dva dni potika in naključno srečuje v okolju podjetniško-prestopniškega sveta urbane Varšave.

Kdo bo prejel nagrado?
Poleg pomembnih tujih literarnih gostov so v ospredju Fabule tudi nominiranci in nominiranke za nagrado za najboljšo kratkoprozno knjigo. Pogovor z Milanom Deklevo, Marušo Krese in Urško Sterle bo v knjigarni Konzorcij potekal v torek, 29. januarja, ob 18. uri. Za nagrado Dnevnikova fabula je nominiran tudi Franjo Frančič, ki pa se pogovora ne bo udeležil. Kdo od naštetih bo s svojo pisavo prepričal žirijo, bo znano na sklepni dan Fabule, 16. februarja, v klubu Cankarjevega doma. Lani je bila žirija najbolj naklonjena Katarini Marinčič in njeni knjigi O treh.