V literarnem delu festivala, ki poteka od 8. maja do 6. junija, se bo namreč ob spletnih odvilo tudi nekaj živih dogodkov. Festival sicer zaokroža tudi teoretski del, ki vsakič raziskuje novo relevantno družbeno temo, vendar so ga letos zamaknili v september.

Tokratna Fabula pod vodilom Prihodnost = Privilegij? povezuje literarne goste, ki na različne načine odpirajo teme heterogenih možnosti življenja, migracij oziroma osebne in družbene transformacije ter vprašanja o posameznikovem (de)privilegiranem položaju v družbi, so sporočili organizatorji. V prvem tednu festivalskega dogajanja gostijo prva tri velika imena svetovne literature: Vladimirja Sorokina, Claudio Durastanti in Džoho Alharti.

Festival drevi ob 20. uri odpira pogovor z enim najboljših in najprepoznavnejših sodobnih ruskih pisateljev Vladimirjem Sorokinom. Posnetek živega pogovora, ki ga je bo vodila ruska novinarka, producentka in pisateljica Julia Efremenkova, je nastal v Berlinu, kjer pisatelj živi. Za Fabulo so ga pripravili dopisnica RTV Slovenija Polona Fijavž, snemalec Gregory Gan in Manca Filak z Inštituta za slovensko narodopisje v Berlinu.

Sorodna novica Vladimir Sorokin: Opričnikov dan

Sorokin v svojih delih prepleta postmodernistično fikcijo z elementi distopije, satire in sovjetskih motivov. Je prejemnik vseh najpomembnejših ruskih literarnih nagrad, bil je tudi med finalisti za mednarodno nagrado man booker. Njegov roman Opričnikov dan, ki je v izvirniku izšel leta 2006, velja za sodobno klasiko in je preveden v več kot trideset jezikov. Nedavno je v prevodu Andreje Kalc izšel tudi v okviru zbirke Žepna Beletrina.

V ponedeljek, 10. maja, bo sledil literarni večer s pisateljico in prevajalko Claudio Durastanti, ki velja za eno najprodornejših sodobnih italijanskih avtoric. Že prvenec Nekega dne bom metala kamne v okno iz leta 2010 ji je prinesel nagrado mondello giovani. Z romanom Tujka iz leta 2019 se je prebila v finale za najprestižnejšo italijansko literarno nagrado strega in bila deležna odličnega mednarodnega sprejema. Roman je za zbirko Žepna Beletrina v slovenščino prevedla Vera Troha. Pogovor z avtorico je vodila slovenska novinarka Klara Krapež, v Rimu pa ga je posnela filmska ekipa Fabula.

V petek, 14. maja, bo na vrsti literarni večer z omansko književnico Džoho Alharti, avtorico dveh zbirk kratke proze in treh romanov. Med velika imena sodobne svetovne literature jo je ponesel roman Nebesna telesa, ki je v izvirniku izšel leta 2010. Leta 2019 je zanj prejela mednarodno nagrado man booker, s čimer so Nebesna telesa postala prvi v arabščini napisan roman, ki je kdaj prejel to prestižno nagrado, in prva knjiga omanske avtorice, ki je bila prevedena v angleščino. V zbirki Žepna Beletrina je izšel v prevodu Barbare Skubic. Z avtorico se bo pogovarjala pisateljica, literarna kritičarka in novinarka Ana Schnabl, posnetek virtualnega pogovora pa je v domeni filmske ekipe Fabula.

V ponedeljek, 17. maja, bo mogoče prisluhniti pogovoru z Deborah Levy, eno najpomembnejših sodobnih britanskih pisateljic in dramatičark, ki spada v svetovni literarni kanon. Njen avtobiografski cikel velja za prelomno delo avtofikcije in esejistični presežek, njeni romani pa so bili večkrat nominirani za nagrado man booker. Nazadnje ji je nominacijo za to nagrado prinesel Mož, ki je videl vse iz leta 2019. Roman je v zbirki Žepna Beletrina izšel v prevodu Jerneja Županiča. Pogovor z avtorico bo vodila urednica, publicistka in zgodovinarka Manca G. Renko, na spletni strani Cankarjevega doma pa si bo mogoče ogledati njegov posnetek.

V četrtek, 20. maja, sledi še literarni večer z enim najbolj priljubljenih in prevajanih ter največkrat nagrajenih čeških avtorjev Marekom Šindelko. Za njegova dela je značilno, da v njih združuje natančen, izviren jezik, prepričljivo naracijo in močan občutek za komunikacijo z bralci, ki jih sooča s poglobljenimi uvidi v človeške medosebne odnose in današnji čas.

Šindelkov presunljivi roman Utrujenost materiala iz leta 2016 govori o begunstvu, o begu od doma, razdejanega od vojne, in poti čez neznano in sovražno ozemlje. Za Žepno Beletrino ga je v slovenščino prevedla Nives Vidrih. Pogovor s Šindelko bo v Cankarjevem domu vodil novinar in voditelj na Televiziji Slovenija lgor E. Bergant. Če situacija s pandemijo in ukrepi za zajezitev njenega širjenja še ne bodo omogočali živih dogodkov, pa bo po napovedi organizatorjev urejen živi prenos iz Cankarjevega doma.

V okviru festivala si je mogoče do 1. junija v desnem atriju Mestne hiše Ljubljana v živo ogledati razstavo Brglesitta + Fabula, na kateri je prikazano, kako knjižna zbirka Fabula živi skozi ilustracije oblikovalca in ilustratorja Jureta Brgleza. Na vrtu Društva slovenskih pisateljev pa je mogoče prisluhniti zvočni instalaciji Glasovi Fabule. Z dogodkoma 12. maja v Mariboru in 13. maja v Ljubljani se začenja še Fabulin mesec branja v sklopu Fabulinega izbora, ki ga pripravljajo v sodelovanju s slovenskimi knjigarnami, založbami in knjižnicami.

Še Mlada Fabula, Fabula polis in Fabula po Sloveniji ...
Programski sklop Mlada Fabula pozornost namenja najmlajšim bralcem in bralkam, sklop Fabula zunaj literature pa v sodelovanju s sorodnimi ustanovami gradi mostove med literaturo in drugimi umetnostmi. S posebnim programskim sklopom Fabula polis pa festival krepi povezovanje slovenskega in mednarodnega literarnega prostora. Festivalsko dogajanje bo letos zaokrožilo tudi po državi, kjer bodo literarni dogodki programa Fabula po Sloveniji potekali v sodelovanju z Društvom humanistov Goriške, revijo Razpotja in festivalom Mesto mladih, je še navedeno na spletni strani festivala.

Festival Literature sveta – Fabula je plod sodelovanja med založbo Beletrina in Cankarjevim domom. Njegov umetniški vodja je Aljaž Koprivnikar, ki skupaj z Manco G. Renko in Živo Borak ureja tudi festivalsko knjižno zbirko.