Jančar je Galjota napisal, ko je imel 28 let. To je zgodba o Johanu Otu, ki je kot tujec zaradi svoje drugačnosti nenehno izpostavljen pritisku praznoverja, ozkoglednosti in oblastniškemu nasilju. Foto: BoBo
Jančar je Galjota napisal, ko je imel 28 let. To je zgodba o Johanu Otu, ki je kot tujec zaradi svoje drugačnosti nenehno izpostavljen pritisku praznoverja, ozkoglednosti in oblastniškemu nasilju. Foto: BoBo

Naključje je hotelo, da je Jančarjev Galjot (1978) po večletnem načrtovanju vendarle dočakal tudi francoski prevod. Konec marca je izšel pri francoski založbi Phebus. "Nenavadna koincidenca" pravi pisatelj o tem, da je Galjot izšel ravno v času pandemije novega koronavirusa.

Roman Galjot je eno najbolj prevajanih slovenskih knjižnih del. Konec marca je doživel še francoski prevod. Foto: Mladinska knjiga
Roman Galjot je eno najbolj prevajanih slovenskih knjižnih del. Konec marca je doživel še francoski prevod. Foto: Mladinska knjiga

V romanu junak Johan Ot beži pred inkvizicijo in kugo, zdaj pa se epidemija dogaja okoli nas. "Za Johana Ota deja vu," pravi.

"Nenavadna koincidenca, da je Galjot prav zdaj izšel v francoskem prevodu. Pri založbi Phebus v Parizu so ga nameravali v prevodu Andree Lück-Gaye izdati že pred leti, pa se je stvar zakasnila, ker je medtem izšel še roman In ljubezen tudi in v žepnih izdajah njihove podružnice Libretto nekaj ponatisov mojih knjig. Zato so izid Galjota premaknili in tudi prevajalka je dobila še nekaj časa za izpopolnjevanje tega jezikovno ne prav lahkega besedila. In roman je izšel konec marca letos, torej prav v času, ko so nas preplavile novice o tem nesrečnem virusu," še pravi eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev.

V času, ko je kuga do temeljev pretresla Evropo
Dogajajo se nam čudne stvari, pravi. Kot se spominja, tudi ob pisanju romana ni šlo zgolj za zgodovino: "Mislil sem predvsem na človekovo silno voljo po preživetju tudi v najtežjih okoliščinah. Junakova duhovna in fizična moč v knjigi zmagujeta nad inkvizicijskim nasiljem in se upirata zavratni epidemiji, kugi, ki je prestrašila ljudi in do temeljev pretresla Evropo."

O posamezniku, ki se pribija skozi kaotični in nevarni svet
Tedaj ni razmišljal, kot da piše zgodovinski roman. Zgodovina je bila zanj zgolj uporabna in slikovita kulisa za pisanje zgodbe o temeljnih vprašanjih človekovega obstoja. "Imel sem ga za nekakšno eksistencialistično pisanje o posamezniku, ki se pribija skozi kaotični in nevarni svet, pravzaprav za ‒ po slogu in sporočilu ‒ sodoben, ne pa zgodovinski roman," je dodal.

Jančar: Ne ravno branje za današnji čas
Vseeno meni, da Galjot ni ravno branje za današnji čas. "Čeprav ... nekaj optimizma mojemu junaku ‒ in avtorju ‒ na koncu knjige ostane. Pred boleznijo se namreč brani z zelišči, česnom in ‒ vinom. In zadnji stavek v knjigi se v njegovi obešenjaški vitalistični maniri glasi: 'Jutri bom trezen in teh prekletih sanj ne bo nikjer več.'"

Založba Phebus že vrsto let izdaja Jančarjeva dela. Zdaj se jim je pridružil še Galjot, ki predstavlja enega temeljnih del iz literatovega opusa, tudi sicer dostopnega v številnih prevodih.

V Franciji so po izidu knjige tamkajšnji kritiki začeli vleči vzporednice med časom epidemije novega koronavirusa in kugo v 17. stoletju, ki ji je priča Jančarjev junak.

Francoski prevod Jančarjevega romana Galjot

"Vrhunsko besedilo o epidemijah"
Kot so pred dnevi že opazili pri časniku Večer, je francoski tednik Marianne Galjota uvrstil med vrhunska besedila o epidemijah, v družbi z nobelovcema Camusem in njegovo Kugo ter Saramagom in njegovo Slepoto. Kritičarka Angele Paoli v reviji Terre de femmes o Jančarju zapiše, kako "je komaj tridesetleten napisal mojstrsko zgodovinsko fresko, ki je danes v času pandemije covida-19 sijajno ogledalo krize, ki jo doživljamo" ... Ob tem še: "Z občudovanja vrednim pisanjem se Jančarjev roman sooča z današnjim bralcem z vsemi svojimi nasprotji in strahovi".

Zgodbo je Jančar postavil v 17. stoletje, ko je tudi Štajersko, kamor pride Johan Ot, dosegla roka inkvizicije. To je bil čas čarovniških procesov in kuge, pred čimer protagonist beži. Foto: BoBo
Zgodbo je Jančar postavil v 17. stoletje, ko je tudi Štajersko, kamor pride Johan Ot, dosegla roka inkvizicije. To je bil čas čarovniških procesov in kuge, pred čimer protagonist beži. Foto: BoBo