Peter Handke se je rodil leta 1942 v Grebinju na avstrijskem Koroškem. Od leta 1944 do 1948 je živel v Vzhodnem Berlinu, med letoma 1961 in 1965 pa se vrnil v Avstrijo, kjer je v Gradcu študiral pravo. Študij je opustil po izidu romanesknega prvenca Sršeni. Sklenil je, da bo pisatelj. Foto: Reuters
Peter Handke se je rodil leta 1942 v Grebinju na avstrijskem Koroškem. Od leta 1944 do 1948 je živel v Vzhodnem Berlinu, med letoma 1961 in 1965 pa se vrnil v Avstrijo, kjer je v Gradcu študiral pravo. Študij je opustil po izidu romanesknega prvenca Sršeni. Sklenil je, da bo pisatelj. Foto: Reuters

Tudi na druga novinarska vprašanja o svojih stališčih do vojn na Balkanu se je Handke, ki prav danes praznuje 77. rojstni dan, na tiskovni konferenci na sedežu Švedske akademije v Stockholmu odzval razdraženo. Navzoča sta bila oba Nobelova nagrajenca za literaturo za zadnji dve leti, poleg Handkeja torej še Olga Tokarczuk.

Nobelovec Peter Handke ne bo več govoril z mediji

Že odkar so avstrijskega pisatelja razglasili kot nagrajenca, v javnosti poteka burna razprava zaradi njegove podpore srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću v preteklosti. Izražal je solidarnost s Srbijo in po mnenju kritikov zmanjšal pomen ali zamolčal vojne zločine, ki jih je med vojno v nekdanji Jugoslaviji zagrešila Srbija. Leta 2006 je imel govor na Miloševićevem pogrebu.

"Dialog ni mogoč"
Na vprašanje glede morebitne spravne geste je avstrijski nobelovec pojasnil, da je prijatelja v Bosni vprašal, kaj bi moral storiti. Ta mu je odvrnil: "Trenutno ne moreš storiti nič." Handke zato misli, da dialog ni mogoč.

Handke, ki se je po drugi svetovni vojni uveljavil kot eden najvplivnejših pisateljev v Evropi, podpisuje obsežen opus del v različnih žanrih. Njegova bibliografija vsebuje romane, eseje, dramska dela in scenarije. Napisal je tudi več filmskih scenarijev, skupaj z Wimom Wendersom denimo za kultni film Nebo nad Berlinom. Foto: EPA
Handke, ki se je po drugi svetovni vojni uveljavil kot eden najvplivnejših pisateljev v Evropi, podpisuje obsežen opus del v različnih žanrih. Njegova bibliografija vsebuje romane, eseje, dramska dela in scenarije. Napisal je tudi več filmskih scenarijev, skupaj z Wimom Wendersom denimo za kultni film Nebo nad Berlinom. Foto: EPA

V Stockholmu so za torek, 10. decembra, ko bodo letošnjim dobitnikom izročili Nobelove nagrade, napovedani protesti proti Handkeju. Danes je spomnil, da je podobne proteste izkusil pred nekaj leti v Oslu ob prejemu Ibsenove nagrade. Tedaj je tudi poskušal govoriti s protestniki, vendar oni niso želeli govoriti z njim, je pojasnil. Nagrada ga ni spremenila: "Tako kot sem začel, tudi nadaljujem potovanje skozi življenje."

Olga Tokarczuk se je rodila leta 1962 v poljskem kraju Sulechów. Diplomirala je iz psihologije na univerzi v Varšavi in nekaj časa delala kot psihoterapevtka, kmalu pa se posvetila pisanju. Foto: EPA
Olga Tokarczuk se je rodila leta 1962 v poljskem kraju Sulechów. Diplomirala je iz psihologije na univerzi v Varšavi in nekaj časa delala kot psihoterapevtka, kmalu pa se posvetila pisanju. Foto: EPA

Različni pogledi tudi v Švedski akademiji
Kakor v svetu so tudi znotraj Švedske akademije nasprotujoča si stališča do Handkeja. Član akademije Peter Englund je danes napovedal, da ne bo sodeloval v letošnjem Nobelovem tednu. Zgodovinar in nekdanji stalni sekretar Švedske akademije je dejal, da bi bilo hinavsko, če bi se udeležil dogodkov, je poročal stockholmski dnevnik Dagens Nyheter. "Če bi slavil Nobelovo nagrado Petru Handkeju, bi bilo to z moje strani zelo hinavsko. To je vse, kar lahko rečem v tem trenutku," povzemajo njegove besede.

Mats Malm, predstavnik za stike z javnostmi Švedske akademije, in drugi člani so po drugi strani že prej branili izbiro Handkeja, ki Nobelovo nagrado prejme za "vplivno delo, ki z jezikovno iznajdljivostjo raziskuje obrobje in specifičnost človekove izkušnje".

Petnajsta ženska z Nobelovo nagrado
Poljska pisateljica Olga Tokarczuk je na tej isti novinarski konferenci povedala, da je ponosna na to, da je petnajsta ženska z Nobelovo nagrado. "Prepričana sem, da nagrado prejmem ne zato, ker sem ženska, ampak za svoje pisanje," je dejala. Spregovorila je tudi o tem, kako so ženske manj vidne v zgodovinskih besedilih. Misli, da je to zato, ker "niso bile dokumentirane".