Na okrogli mizi z naslovom Nižji davek - boljši časi za knjigo in časopis?, ki je potekala v organizaciji Kluba STA, so si za izhodišče vzeli vprašanja: Kaj pomeni znižan, petodstotni DDV na knjige in nekatere druge publikacije? Kaj poleg tega še potrebujemo za preživetje slovenskega založništva in knjigotrštva? Se knjižnim in časopisnim založnikom obeta dostojno preživetje namesto životarjenja? Foto: MMC RTV SLO
Na okrogli mizi z naslovom Nižji davek - boljši časi za knjigo in časopis?, ki je potekala v organizaciji Kluba STA, so si za izhodišče vzeli vprašanja: Kaj pomeni znižan, petodstotni DDV na knjige in nekatere druge publikacije? Kaj poleg tega še potrebujemo za preživetje slovenskega založništva in knjigotrštva? Se knjižnim in časopisnim založnikom obeta dostojno preživetje namesto životarjenja? Foto: MMC RTV SLO

Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je z novim letom uvedena petodstotna stopnja DDV-ja za knjige, časopise in periodične publikacije dobrodošel ukrep. Seveda ostaja vprašanje, kako bodo ta ukrep izkoristili v stroki.

Davek na knjigo se niža, bodo drobnoprodajne cene knjig v resnici nižje?

Zakonodaja Evropske unije ne dopušča neobdavčenja knjig
Pravzaprav je petodstotna stopnja DDV-ja na knjige veljala že ob osamosvojitvi, nato je sledilo njeno povišanje na 9,5 odstotka, v primeru elektronskih knjig, časopisov in publikacij pa na 22 odstotkov. Znižani davek na knjigo smo v Sloveniji dobili več kot desetletje po pobudi, da slovenska knjiga sploh ne bi bila obdavčena, česar pa evropska zakonodaja trenutno še ne dopušča.

Publicist Samo Rugelj, sicer tudi direktor in glavni urednik založbe Umco, je spomnil, da so imeli na Hrvaškem okoli leta 2000 ničelno stopnjo davka na knjige in so tamkajšnje knjigarne buhtele od knjižne produkcije, nato pa so knjigo obdavčili in danes zaznavajo borno stanje. Teorija po Rugljevem mnenju kaže, da se "vsak odstotek znižanega davčnega bremena odrazi v dvoodstotnem povišanju prodaje knjig".

Rugelj je spomnil še, da ukrep uvedbe petodstotnega davka na knjigo prihaja po dobrem desetletju krize v branži in lahko prinese pozitivne finančne učinke za vse udeležence v knjižni verigi, ob tem ima tudi simbolno vrednost, saj je bila knjiga v socializmu cenjena.

Tudi direktorica Javne agencije za knjigo RS (JAK) Renata Zamida je izrazila zadovoljstvo, da smo v Sloveniji dosegli najnižjo stopnjo obdavčitve knjig, ki jo omogoča evropska davčna politika. Na Norveškem, kjer torej niso podvrženi EU-zakonodaji, so po desetletju od uvedbe nižjega davka na knjige ugotovili, da sta se povečali produkcija in prodaja knjig, pa tudi njihova raznolikost, je opomnila Zamida.

Kaj se dogaja z Mladinsko knjigo, največjo slovensko založbo?

Založniki najbrž vsak po svoje
Kako bo pri nas, je težko določiti, saj bodo založniki najbrž ukrepali različno, odvisno od njihovega prometa na letni ravni. Na JAK-u so skušali napraviti projekcije in ugotovili, da bodo prihranki založnikov na račun nižjega davka od nekaj 10.000 evrov pa skoraj do milijon evrov. Direktorica agencije je dodala, da bo ukrep za nekatere morda pomenil to, da ne bodo več zamujali s plačili, za druge pa upa, da bo vodil k novim nastavkom za oblikovanje cen za prihodnje programe in knjige, ki jih bodo izdajali. Prav tako je to tudi možnost za izboljšanje položaja avtorjev in prevajalcev, vendar je za konkretne številke še prezgodaj.

Elektronske knjige deležne največjega znižanja davka
Rugelj je izrazil prepričanje, da je mogoče nove generacije bralcev pritegniti z elektronsko oziroma e-knjigo, ki se bodo pozneje nemara vrnili na tiskano knjigo. Prav pri e-knjigah se je zgodilo veliko znižanje davka, z 22 na pet odstotkov, kar je zelo velika razlika, zato je izrazil upanje, da bo to spodbudilo širino in raznovrstnost izdanih e-knjig.

Direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida Renata poleg e-knjig prepoznava potencial tudi v zvočnih knjigah oziroma zvočnicah. Foto: Val 202/Jože Suhadolnik
Direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida Renata poleg e-knjig prepoznava potencial tudi v zvočnih knjigah oziroma zvočnicah. Foto: Val 202/Jože Suhadolnik

Glede vprašanja ukrepov, ki bi bili še potrebni, da bi se slovensko založništvo na dolgi rok obdržalo, je Zamida predlagala, da bi se proračun JAK-a dvignil na raven iz leta 2011, ker je večina njihovih sredstev namenjenih neposrednim finančnim spodbudam.

Nekdanji direktor agencije Slavko Pregl je ob tem opomnil, da so se sredstva agencije od takrat znižala za 30 odstotkov, kar znaša 16 oziroma 17 milijonov evrov. Rugelj pa je predlagal dve možnosti: prva predvideva poplačilo producentov, se pravi avtorjev in založnikov, po drugi strani pa bi bilo treba v celotni panogi težiti k ukrepom, ki bi enakovredno koristili vsem vpletenim, tudi v smeri promocije in prodaje knjig.

Publicist in založnik Samo Rugelj je poudaril, da se je zdajšnja slovenska oblast v odstopu v očeh udeležencev v knjižni verigi zapisala v zgodovino glede sprejetja nižje stopnje davka na knjigo, iz tega pa sledi tudi sporočilo, da so knjige in tiskani mediji nekaj, kar je vredno imeti in varovati. Foto: FSF
Publicist in založnik Samo Rugelj je poudaril, da se je zdajšnja slovenska oblast v odstopu v očeh udeležencev v knjižni verigi zapisala v zgodovino glede sprejetja nižje stopnje davka na knjigo, iz tega pa sledi tudi sporočilo, da so knjige in tiskani mediji nekaj, kar je vredno imeti in varovati. Foto: FSF

"Delovati moramo skupaj"
Čeprav še ne moremo operirati s konkretnimi številkami, je že zaznati nekatere simbolične učinke znižanja davka, meni Rugelj. Potem ko so poslanci konec novembra potrdili novelo zakona o davku na dodano vrednost (DDV), je bilo po njegovih besedah v medijih objavljenih veliko člankov, da se je na področju knjige in tiskanih medijev nekaj premaknilo. Bralcem take novice dajo vedeti, da zadeve niso samoumevne in da lahko za izboljšanje položaja tudi sami kaj naredijo s tem, da knjige ali časopise tudi kupujejo. Kot je pozval Rugelj: "Delovati moramo skupaj."