Konec dolgoletnega projekta pripravljanja Latinsko-slovenskega slovarja (izšel je pri založbi Kres), ki danes obsega šest knjig in kar 48.588 gesel, so proslavili na SAZU-ju. Ob tej priložnosti je akademik Kajetan Gantar opozoril, da primerljivi projekti v Evropi slonijo na številčni ekipi redno zaposlenih strokovnjakov in na veliki finančni podpori. V slovenskem primeru pa je, kot pravi, ekipa sicer bila, a je delovala na "etični pogon".

Svoje zgodbe, povezane s projektom, sta zbranim zaupala še glavni urednik Matej Hriberšek in tehnični direktor založbe Aleksander Ambrož.

Začelo se je pred 113 leti
Po pripovedovanju Hriberška smo lahko izvedeli, da se je pred 113 leti sestala ekipa latinistov s ciljem, da izda slovensko-latinski slovar. Takrat je bil glavni urednik Fran Wiesthaler. Prvi zvezek je za tisk pripravil leta 1914, finančno pomoč pa je takrat ponudil škof Anton Bonaventura Jeglič. Načrte je nato prekinila prva svetovna vojna, leta 1923 pa je vendarle izšel prvi zvezek, nadaljevanje pa so nato upočasnile še finančne težave.

Wiesthaler je leta 1927 umrl, projekt pa je ponovno stekel naprej v 30. letih, ko se je zanj zagrel škof Gregorij Rožman. Nadaljnji razvoj pa je ponovno prekinila vojna. Zaboj z lističi, ki naj bi se spremenili v slovar, je na koncu pristal na SAZU-ju in gradivo je dolga leta čakalo na primerne navdušence, ki bi bili pripravljeni nadaljevati projekt.

Težave velikega finala
Leta 1990 je dal pobudo za izid slovarja Dušan Drolc iz založbe Kres, za delo pa so poprijeli absolventi klasične filologije, ki so pripravili prvi dve knjigi slovarja. Po nekajletnem premoru je leta 1997 uredništvo prevzel Hriberšek, ki je k sodelovanju povabil številne študente. Pri sestavljanju slovarja so se spopadali z velikimi težavami, od zastarelega jezika do nečitljivih lističev. S šesto in hkrati zadnjo knjigo pa je, kot je sklenil Hriberšek, projekt vendarle dosegel srečen konec.

Latinsko-slovenski slovar je takoj za Slovarjem slovenskega knjižnega jezika najobsežnejši, ki je izšel v Sloveniji. Založba Kres pa načrtuje tudi njegovo elektronsko različico in slovar v eni knjigi.