Literarno-umetniško društvo Literatura je osvežilo dve zbirki - Novi pristopi in Labirinti. Foto: Reuters
Literarno-umetniško društvo Literatura je osvežilo dve zbirki - Novi pristopi in Labirinti. Foto: Reuters
Fjodor Mihajlovič Dostojevski
Bahtinovo delo Problemi poetike Dostojevskega predstavlja tezo o Dostojevskem kot stvaritelju polifonega romana, principielno nove forme umetniškega mišljenja.

Zbirka Novi pristopi predstavlja prozni prvenec pesnika Primoža Čučnika - Spati na krilu. Avtor že več let piše kritike o domači in svetovni, predvsem ameriški in poljski poeziji, zdaj pa je svoje refleksije v izboru ponudil na enem mestu. Med drugim so ga nagovorile pesniške knjige Petra Semoliča, Aleša Štegra, Jane Putrle, Aleša Debeljaka in Ane Pepelnik.

Slovenska poezija ...
Matevž Kos se v knjigi Fragmenti posveča slovenski poeziji, med drugim verzom Antona Podbevška, Srečka Kosovela, Milana Jesiha, Milana Dekleve, Vena Tauferja in Uroša Zupana, pa tudi najmlajših slovenskih pesniških generaciji. V eseju o Kosovelu se avtor med drugim sprašuje, v katerih kontekstih je njegova poezija umestna in v katerih ne.

Branje z miško
V Novih pristopih najdemo tudi 100. izdano knjigo društva - Besedilo in novi mediji s podnaslovom Od tiskanih besedil k digitalni besedilnosti in digitalnim literaturam filozofa Janeza Strehovca, ki, kot pravi, v svoji novi knjigi sooča nove tehnologije in uporabnika, natančneje bralca, ter raziskuje portale in bloge, vse v luči branja z miško.

Dvakrat ponovljeno ime Bahtin
Jernej Habjan se je podpisal pod teoretsko delo Janus, Prokrust, Bahtin. Kot pravi, se je pri pisanju osredotočal zlasti na odnos Mihaila M. Bahtina do teorije govornih dejanj. Kot avtorja pa najdemo Bahtina tudi v zbirki Labirinti, kjer je v prevodu Urše Zabukovec izšlo njegovo delo Problemi poetike Dostojevskega. V knjigi spoznamo tezo o Dostojevskem kot stvaritelju polifonega romana, "principielno nove forme umetniškega mišljenja".

Zbirka Labirinti ponuja še delo Petra Szondija, Študije o Hölderlinu s podnaslovom S traktatom o filološkem spoznanju. Delo je prevedel in ga s spremno besedo opremil Aleš Košar, ki meni, da je bilo Hölderlinovo pesniško delo v njegovem času prezrto, v 20. stoletju pa je prišlo do objave vrste zbranih del in poglobljene refleksije. Szondi se je posvetil Hölderlinovemu poznemu delu, ki ga spaja s teoretskim razmišljanjem.