Deklina zgodba (1985) je njeno najbolj znano delo in se pogosto omenja v isti sapi z romanoma 1984 Georgea Orwella in Krasni novi svet Aldousa Huxleyja ter še nekaterimi drugimi distopičnimi deli. Pisateljico je povzdignil v feministično ikono. Foto: Reuters

Deklino zgodbo, ki predstavlja srhljiv vpogled v ultrapatriarhalno diktaturo v Gileadu, v kateri dekle pohabljajo, posiljujejo in jim jemljejo otroke, so prevedli v več kot 40 jezikov, po romanu so leta 1990 posneli film, leta 2000 pa ustvarili opero. Deklina zgodba, ki je pisateljico povzdignila v feministično ikono, je med drugim zaživela tudi kot roman v stripu, leta 2017 pa še kot izredno priljubljena in večkrat nagrajena televizijska nadaljevanka.

Za The Testaments, nadaljevanje Dekline zgodbe, ki ga je napisala 34 let pozneje, je kanadska avtorica nedavno prejela tudi prestižno britansko literarno nagrado booker. V njem dogajanje poteka 15 let po zaključku prvega romana in se prav tako dogaja v Gileadu. Kot je povedala pisateljica, ki velja za eno od letošnjih favoritinj za Nobelovo nagrado, je navdih našla v današnjem svetu. Za The New York Times je povedala: "Ljudje so moledovali za nadaljevanje pripovedi Odfreda, česar pa ne bi mogla narediti. Na Empire State Building lahko z golimi rokami splezaš enkrat samkrat. Če poskusiš to ponoviti, boš padel v smrt. Že v prvo je bilo zelo malo verjetno, da mi bo to uspelo speljati. A glas se je pojavil. Odfreda je povedala svoje. Zdaj se ne da njenemu glasu dodati ničesar več."

Margaret Atwood: Na okrutnem rtu

Poleg Dekline zgodbe med najbolj znana pisateljičina dela spadajo še dela Preročišče, Na površje in Slepi morilec, za katerega je leta 2000 prejela bookerja. Svoje pisanje avtorica imenuje spekulativna fikcija. Njena vizija prihodnosti po mnenju nekaterih spominja na Orwella (1984) in Huxleyja (Krasni novi svet); oba sta nanjo tudi močno vplivala.

Med številnimi nagradami, ki jih je prejela doslej, je tudi mednarodna Heinejeva nagrada za mir leta 2017. V utemeljitvi je pisalo, da Margaret Atwood na svet gleda z močno zavestjo in globokim razumevanjem do človeškega vedenja ter analitično izraža svoja zanimanja in skrb v jasnem in prodornem literarnem izrazu. Leto pred tem je bila pisateljica ovenčana tudi z nagrado Pen Pinter Prize za družbeni angažma. Žirija je pisateljico tedaj opredelila za intelektualko, po kateri bi se veljalo zgledovati, ter osebnost, ki dosledno podpira politične cilje.

Pisateljica je sicer tudi zagnana okoljska aktivistka. Živela je med znanstveniki, njen oče se je na znanstveni postaji v severnem Quebecu ukvarjal z raziskovanjem žuželk, njen mož je bil ornitolog.