Foto: AP
Foto: AP

Splošne knjižnice so se po začasnem zaprtju zaradi epidemije novega koronavirusa znova odprle pred tednom dni, danes se odpirajo še krajevne. Ni še mogoče prosto brskati po gradivih ali brati v čitalnicah. Za zdaj sta omogočena izposoja in vračanje knjig, ki morajo odležati sedemdnevno karanteno.

Prvi dan, ko so se omilili ukrepi za preprečevanje novega koronavirusa, so ob osmih zjutraj knjižničarje Knjižnice Otona Župančiča (KOŽ) že pričakali prvi pokarantenski uporabniki. Potem so se, kot da bi jih naročili, počasi razvrščali, razlaga Barbara Cesar, vodja KOŽ-a, največje od enot Mestne knjižnice Ljubljana.

Na nove pogoje delovanja knjižnice so bili že kar pripravljeni, pravi. Takoj po razglasitvi ponovnega odprtja so označili razdalje, prešteli, koliko ljudi je lahko v knjižnici glede na kvadraturo, seveda pa upoštevajo tudi razkuževanje rok in nošenje mask.

Čitalniški prostori do preklica ostajajo zaprti. Foto: BoBo
Čitalniški prostori do preklica ostajajo zaprti. Foto: BoBo

Tudi Žiga Cerkvenik iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) pravi, da jih ponovno odprtje in ob tem uvedeni ukrepi niso presenetili. "Že v torek zvečer, ko je bila novica objavljena v medijih, smo opravili klice, se dogovorili za jutranji sestanek, na katerem je bil vzpostavljen protokol, in bila so naročena vsa potrebna dela. Izvajalci so tako pripravili pleksistekla, postavili smo črte na tla in zagotovili krožni promet uporabnikov ter minimalne stike. V tem smislu smo bili na ukrepe pripravljeni. Predvsem smo veseli, da smo nazaj," pravi.

Spet odprte knjigarne dobro obiskane, posledice krize je (še) nemogoče oceniti

Zastavili so krožni promet, ob katerem se pri vstopu in izstopu iz knjižnice uporabniki ne srečajo. "V primeru večje gneče bi bilo treba usmerjati in zagotavljati, da se spoštuje razdalja, v trenutni situaciji to poteka razmeroma spontano in samoumevno, ni posebnih težav," še pravi Cerkvenik. Damjana Vovk, vodja izposoje v NUK-u, pravi, da je bilo prve dni precejšnje zatišje, tudi v primerjavi s splošnimi knjižnicami.

Uporaba digitalnih virov ni upadla
Začetno zatišje pripisujejo tudi temu, da se študenti še niso vrnili v Ljubljano. Kljub odprti knjižnici še naprej zaznavajo precejšnjo rast uporabe digitalnih virov v Digitalni knjižnici Slovenije, dobivajo tudi veliko povpraševanja po čitalniških storitvah, "po drugi strani pa ljudem očitno manjkajo fizični prostori knjižnice", še pravi Cerkvenik.

Uporabniki prihajajo primerno zaščiteni in ozaveščeni
Sonja Žakelj opisuje, da so v prvih dneh dobili predvsem veliko klicev in elektronskih sporočil. Na dan odprtja jih je prva uporabnica čakala že pred deveto. V nadaljevanju je bilo umirjeno in kulturno.

Uporabniki prihajajo primerno zaščiteni in ozaveščeni, ob čemer direktorica izraža veliko hvaležnost. V Cankarjevi knjižnici uporabniki gradivo vrnejo skozi režo v pritličju in v prostore knjižnice ne vstopajo. V knjižnico z zaščitno masko in razkuženimi rokami vstopajo samo uporabniki, ki so si naročili gradivo za izposojo.

Kulturni center Vrhnika s Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Foto: MMC RTV SLO
Kulturni center Vrhnika s Cankarjevo knjižnico Vrhnika. Foto: MMC RTV SLO

Direktorica vrhniške knjižnice obenem opozarja, da je za nabavo in dostavo zaščitnih sredstev ter montažo razkuževalnikov seveda potreben določen čas, "zato je bila nerazumljiva odločitev vlade, da se knjižnice lahko odprejo 29. aprila, priporočila/navodila z NIJZ-ja pa smo dobili 30. aprila. Tako smo prej samo predvidevali, kakšni bodo ukrepi. Z danes na jutri se je zelo težko organizirati tudi staršem, saj otroci ne morejo v vrtec/šolo, k starim staršem pa tudi ne smejo, saj ti spadajo v najbolj rizično skupino. Podobna težava (z logistiko in prevozom) je tudi pri zaposlenih, ki se na delo vozijo z javnim prevozom," poudarja.

Z vračanjem knjig se ne mudi, prevzem le po predhodnem naročilu

Knjižnice po državi tako postopoma odpirajo vrata za uporabnike, vendar v omejenem obsegu. Prost dostop do gradiva ni mogoč, večinoma izposojajo le predhodno naročeno gradivo prek kataloga COBISS. Cerkvenik poudarja, da se s tem bistveno zmanjša čakanje, pri njih je denimo nekatera gradiva mogoče celo dostaviti z druge lokacije. V primeru vnaprej naročenih gradiv je stik minimalen. Izposojeno gradivo pa mora po priporočilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje teden dni odležati v karanteni.

Slabe plati enotedenske karantene knjig
Barbari Cesar se zdi ta rok predolg in razlaga, da bi bil prepolovljen čas karantene zanje izjemno dragocen. Združenje splošnih knjižnic je po njenih besedah poslalo na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) predlog, da bi imeli gradiva v karanteni 72 ur, "na podoben način, kot imajo v tujini, denimo Avstrija, Nizozemska, Italija, Francija in Nemčija, vendar pa smo nekaj dni po odprtju dobili sporočilo z NIJZ-ja, da naj bi bile knjige zaprte sedem dni. Za nas in uporabnike je to zelo dolga doba. Uporabniki položijo knjige v škatlo, ob tem ne dobijo listka, tako da šele osmi dan lahko uporabniki prek COBISS-a preverijo, kaj so vrnili, kaj še morajo vrniti. To je prva slaba plat. Druga slaba plat pa je prostorska stiska. Knjige moramo kopičiti v zaprtih škatlah, ki čakajo na razknjiževanje. Te knjige nato toliko časa niso dostopne drugim uporabnikom, obrat se s tem zmanjša."

NIJZ: Malo verodostojnih podatkov glede obstojnosti virusa
Z NIJZ-ja so za MMC pojasnili, da je glede obstojnosti novega koronavirusa SARS-CoV-2 na različnih površinah do zdaj malo verodostojnih podatkov.

Foto: Pixabay/Engin Akyurt
Foto: Pixabay/Engin Akyurt

"V laboratoriju so pri poskusih v običajnih pogojih okolja (temperatura zraka 21 do 23°C in relativna vlaga 65 % oziroma 40 %) ugotovili, da pri tiskarskem in tekstilnem papirju novega koronavirusa CoV-2 niso zaznali tri ure po inkubaciji, na kartonu 24 ur po inkubaciji, na lesu in tkanini 2. dan po inkubaciji, na gladkih površinah stekla in bankovca 4. dan po inkubaciji ter na gladkih površinah nerjavečega jekla in plastike 7. dan po inkubaciji," so zapisali.

Informacije o obstojnosti novega koronavirusa so pridobili v dveh znanstvenih objavah, prva je Stability of SARS-CoV-2 in different environmental conditions, druga pa Aerosol and Surface Stability of SARS-CoV-2 as Compared with SARS-CoV-1, ki je bila objavljena v The New England Journal of Medicine.

Na NIJZ-ju svetujejo

"Po do zdaj znanih dejstvih o preživetju novega koronavirusa svetujemo, da vrnjeno gradivo pustite odležati določen čas, preden gre ponovno v obtok. Glede na to, da je gradivo (listi, platnice, ovitek) sestavljeno iz različnih materialov, bi po načelu previdnosti upoštevali trenutno poznani najdaljši mogoči čas preživetja virusa. Ker pa za zdaj informacije o novem virusu niso dokončne, svetujemo, da ta maksimalni čas podaljšate. Svetujemo, da knjige in druga gradiva skladiščite najmanj sedem dni, preden gredo ponovno v obtok."

V NUK-u v kratkem pričakujejo UV-sterilizatorja, ki bosta omogočala hitro sterilizacijo več knjig naenkrat, kar bo, kot pravi Cerkvenik, olajšalo ravnanje z gradivom.

Projekt Maček v žaklju se je začel kot poletna akcija Mestne knjižnice Ljubljana, ki pa se ji že vrsto let pridružujejo tudi v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Foto: Nadina Štefančič
Projekt Maček v žaklju se je začel kot poletna akcija Mestne knjižnice Ljubljana, ki pa se ji že vrsto let pridružujejo tudi v Cankarjevi knjižnici Vrhnika. Foto: Nadina Štefančič

Izposoja raznovrstnih gradiv
Uporabnice in uporabniki v tem času jemljejo raznovrstno gradivo, opisuje Barbara Cesar. Zelo veliko je še vedno študijskega gradiva, romanov in otroškega gradiva za začetno branje. Tudi v vrhniški knjižnici si izposojajo zelo različno gradivo: nekateri za študij, otroci tudi za bralno značko, nekateri si izposojajo leposlovje (romane in kriminalke), drugi strokovne knjige. V obeh knjižnicah je mogoče namesto brskanja izbrati t. i. Mačka v žaklju, paket vnaprej pripravljenih knjig po izboru knjižničarjev. Projekt se je začel kot poletna akcija Mestne knjižnice Ljubljana, ki pa se ji že vrsto let pridružujejo tudi v Cankarjevi knjižnici Vrhnika.

Uporabnik šele doma pogleda, katere knjige si je izposodil
Maček v žaklju v KOŽ-u prinaša pozabljene kakovostne romane različnih zvrsti, v vrhniški knjižnici pa so pakete razdelili po žanrih, med njimi najdemo slovenske, lahkotne romane, kriminalke, otroške knjige in druge. "Osnovna ideja je, da uporabnik šele doma pogleda, katere knjige si je izposodil. Domov je torej prinesel Mačka v žaklju. Uporabniki si Mačka v žaklju z veseljem izposojajo tako v poletnih mesecih, še bolj pa so nad njim navdušeni v trenutnih razmerah," še pojasnjuje Sonja Žakelj.

Ilustriral je Izar Lunaček in oblikoval Nenad Cizl za Javno agencijo za knjigo RS (JAK). Foto: JAK
Ilustriral je Izar Lunaček in oblikoval Nenad Cizl za Javno agencijo za knjigo RS (JAK). Foto: JAK

Znova so odprte ne le knjižnice, ampak tudi knjigarne. Javna agencija za knjigo RS (JAK) je zato v sodelovanju s knjigotržci in knjigarji pripravila promocijsko kampanjo Vrnitev napisanih, s katero začenjajo danes in bo potekala do 1. junija.

Foto: Izar Lunaček za Javno agencijo za knjigo RS (JAK)
Foto: Izar Lunaček za Javno agencijo za knjigo RS (JAK)

Kampanja Vrnitev napisanih v obliki spletnih vsebin in televizijskih oglasov, v katerih bodo ob knjigarjih nastopili Dušan Šarotar, Vlado Kreslin, Vesna Milek, Tadej Golob, Valentina Smej Novak in Nik Škrlec, poziva k obisku knjigarn in vabi bralce k nakupu knjig, hkrati pa opozarja na pomen knjigarn v družbi.

Kampanjo vizualno spremljajo ilustrirani plakati z navodili ob obisku knjigarn in zahvalne kazalke za zveste in nove obiskovalce. Vrnitvi napisanih se bo 13. junija pridružila ​tudi tematska številka revije Bukla, ki bo dodana časopisom Delo, Primorske novice in Večer.

"Knjigarne so znova odprte – v njih sijajne nove knjige čakajo na nove bralce. Zato obišči knjigarno in si kupi knjigo. Knjigarne so spet popularne!" so zapisali pri JAK-u.