Foto: KUD Sodobnost
Foto: KUD Sodobnost

Nagrado, ki nosi ime po prevajalki, zbiralki pravljic, urednici in pisateljici Kristini Brenkovi (1911–2009), od leta njenega slovesa podeljuje Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije.

O tokratni zmagovalni slikanici Pručka (KUD Sodobnost, 2022) pisatelja Roka Tkavca in ilustratorke Sabine Šinko je komisija v utemeljitvi zapisala, da je slikanica naslovniško odprta – mladi bralec bo v njej začutil pomen otroške igrivosti in poguma, starejši se bo predajal odlično prikazani otroški logiki in njeni neverjetni nepredvidljivosti. Komisija je besede hvale namenila tudi izvrstnemu oblikovanju besedila, predvsem izbiri preglednega, izčiščenega tipa črk, ki jih je oblikovalec Aleš Zupančič ponekod tudi ustrezno likovno nadgradil.

Naslovnica slikanice Pručka. Foto: KUD Sodobnost
Naslovnica slikanice Pručka. Foto: KUD Sodobnost

Slikanica Pručka prinaša sporočilno izrazito večplastno pripoved o deklici Sofiji in njenem zvestem prijatelju Parsifalu Hrabrem, s katerim sta neločljiva pustolovca. A za kakšno pustolovščino v resnici gre v slikanici? Po maminem odhodu na pot mora Sofija nekaj dni preživeti pri babici in dedku, česar se sploh ne veseli in se pri njiju dolgočasi, dokler v vrtni uti ne odkrije pručke. Zdaj se začne velika pustolovščina: pručka Sofijo spremeni v najvišjo deklico na svetu, v žirafo, nato z lahkoto doseže breskve na drevesu, pručka se spremeni v daljnogled, s katerim v daljavi najde svojega prijatelja Parsija in premaga oviro na poti do njega.

Likovna plast slikanice to temeljno dogajanje interpretira tako, da opazno dopolni to, kar je v zgodbi le nakazano. To je vidno že po prvih dveh povedih v slikanici, ki ju likovna govorica interpretira povsem svobodno, isti ustvarjalni pristop je viden tudi drugje, npr. v interpretaciji pručke kot domišljijske naprave. A kaj simbolizira pručka? Bržkone predvsem moč neskončne otroške domišljije, ki odpraši pozabljeni predmet in ga spremeni v pravljičnega, še piše v utemeljitvi.

Sorodna novica Najlepša slovenska izvirna slikanica je Kako objeti ježa

Nominirani sta bili še slikanici Naokokoli Maše Ogrizek in ilustratorja Mihe Hančiča (založba Miš) ter Sofija in labodje jezero Helene Kraljič in ilustratorke Tine Dobrajc (Morfemplus). Lani je nagrado prejela slikanica Jane Bauer Kako objeti ježa z ilustracijami Petra Škerla.

Letos so podelili tudi posebno priznanje za kakovost tipne slikanice (tipanke), ki ga je prejela slikanica Žiga špaget gre na trnek viset Aksinje Kermauner in Zvonka Čoha, priznanje za izvirnost povezave kakovostnih ilustracij in mladinskih pesmi pa je prejela slikanica Kuharica Uharica (Mladinska knjiga, 2023). Soustvarila sta jo Svetlana Makarovič in ilustrator Igor Šinkovec.

Naslovnica tipanke Žiga špaget gre na trnek viset. Foto: Založba Miš
Naslovnica tipanke Žiga špaget gre na trnek viset. Foto: Založba Miš

Po mnenju komisije tipanka Žiga špaget gre na trnek viset (založba Miš, 2023) inovativno povezuje tako besedno kot likovno ustvarjalnost ter prinaša bralcem s posebnimi potrebami in polnočutnim bralcem zanimivo slikaniško izkušnjo, ki ni vezana le na preplet besede in podobe, ampak vključuje tudi tip.

Glede Kuharice Uharice (Mladinska knjiga, 2023) pa je komisija zapisala, da zaporedje pesmi v njej tke zanimivo zgodbo, v katerih so prepoznavne teme, značilne za avtoričino mladinsko ustvarjanje, vse to pa odlično nadgrajujejo likovni komentarji Šinkovca s prvinami stripa. Slikanica tako inovativno povezuje "sodobno klasiko in sodoben likovni izraz ter prepričljivo aktualizira poezijo Svetlane Makarovič," je še zapisala komisija.