Nagrado bodo lavreatkama podelili 24. oktobra v knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku, so sporočili iz Društva slovenskih književnih prevajalcev (DSKP), ki nagrado podeljuje.

Romana, ki ju je stroka letos izbrala kot najboljša prevoda v slovenščino: Zgodovina svetlobe in Avgust. Foto: Mladinska knjiga in KUD Police Dubove
Romana, ki ju je stroka letos izbrala kot najboljša prevoda v slovenščino: Zgodovina svetlobe in Avgust. Foto: Mladinska knjiga in KUD Police Dubove

Bredo Biščak bralci poznajo kot plodovito prevajalko leposlovnih in družboslovnih del, spisanih v angleškem jeziku. Med "njene" avtorje spadajo velika imena, kot so Virginia Woolf, Vladimir Nabokov ali Hanif Kureishi, v zadnjih letih pa se jim je pridružil še ameriški pisatelj John Williams (1922–1994) – leta 2015 z odmevnim romanom Stoner in leta 2018 s svojim najuspešnejšim romanom Avgust. Delo je v izvirniku Augustus izšlo leta 1971, v slovenščini pa lani pri Mladinski knjigi.

John Williams: Avgust

Zgodovinska fikcija o antičnem Rimu
Naslovni junak je Gaj Julij Cezar Oktavijan, prvi rimski cesar, poznan predvsem z vzdevkom Augustus. Knjiga je roman v pismih, ki so kronološko pomešana, podpisujejo pa jih Avgust in njegovi sodobniki. Kot piše v obrazložitvi, slovenski prevod verodostojno odslika rahlo starinsko patino na sicer povsem sodobni angleščini in s tem prispeva k potujitvenemu učinku, ki se izvrstno ujema z izvirnikom.

Prevajalka se je poglobila v rimsko zgodovino in v večni problem slovenjenja antičnih imen ter si tako na ravni skladnje kot na ravni besedišča prizadevala dodobra premleti informacijo, ki jo besedilo podaja, in jo izraziti čim bolj idiomatično. Še več, v prevodu so nekateri podatki točnejši kot v izvirniku.

Prevod je jezikovno v splošnem gladek in lahkotno tekoč, tako da brez primerjave z izvirnikom niti ne zaslutimo, kakšne miselne akrobacije se skrivajo v slovenskih stavkih, so zapisali pri DSKP-ju.

Usoda češkega dandija iz rudarskega mesta
Tatjana Jamnik
je ustvarila obsežen prevajalski opus iz poljske in predvsem češke književnosti. Pred desetimi leti je za prevod Sežigalca trupel Ladislava Fuksa prejela nagrado Radojke Vrančič, priznanje za mladega prevajalca, odtlej pa je v svojih prevodih ustvarila prepoznavno in jasno poetiko. Ta se je izrazila tudi v njenem pričujočem prevodu romana češkega pisatelja Jana Nemca, ki ga je leta 2017 izdalo KUD Police Dubove.

Roman prinaša biografsko fresko o češkem fotografu Františku Drtikolu. Jezikovne plasti pripovedi so mnogotere in njihov razpon velikanski: od stilizirane pogovorščine in narečij do uporabe arhaično obarvanega besedišča kot dela sodobnega jezikovnega repertoarja, od jezikovnih obrazcev do jezikovnih invencij.

Tatjana Jamnik je ustvarila obsežen prevajalski opus iz poljske in predvsem iz češke književnosti. Foto: BoBo
Tatjana Jamnik je ustvarila obsežen prevajalski opus iz poljske in predvsem iz češke književnosti. Foto: BoBo

Tatjana Jamnik je suvereno sledila različnim ravnem in dinamikam izvirnika, uporabljala knapovsko besedišče idrijskih rudarjev ter poustvarjala emocionalno napetost razglednic z bojišč prve svetovne vojne, kot tudi esencialno in razredčeno govorico romanesknega lika, ki doživlja duhovno preobrazbo. V tem pogledu je mojstrsko posnela jezik same "svetlobe", ki proseva iz romanesknih strani, prevod pa odlikuje tudi izredno bogat besedni zaklad. Pri oblikovanju slovenske podobe Zgodovine svetlobe je prevajalka vnesla razsežnosti, za katere sta potrebna premišljena strategija in tudi pogum, je zapisano v obrazložitvi.

V ožji izbor za Sovretovo nagrado 2019 se je poleg nagrajenk uvrstila še Marjanca Mihelič s prevodom dela Petra Nadasa Vzporedne zgodbe (Beletrina, 2018).

Komisijo so sestavljali Nada Grošelj (predsednica), Aleš Berger, Lijana Dejak, Matej Hriberšek in Majda Kne. Lani je nagrado prejel Uroš Kalčič.