Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Šolanje je začel v Poljanah, gimnazijo končal v Novem mestu in Ljubljani, študij prava pa na Dunaju. Od tam se je vrnil 1875, bil je nekaj časa odvetniški pripravnik; 1884 je odprl samostojno odvetniško pisarno v Ljubljani. Politično kariero je začel v kranjskem deželnem zboru, kjer je s političnim sopotnikom Ivanom Hribarjem tvoril jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Kasneje je postal državnozborski poslanec in od 1911 do 1921 ljubljanski župan. V ZRC SAZU so marca organizirali simpozij o Ivanu Tavčarju, prispevke s simpozija pa naj bi izdali tudi v zborniku. Foto:
Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko. Šolanje je začel v Poljanah, gimnazijo končal v Novem mestu in Ljubljani, študij prava pa na Dunaju. Od tam se je vrnil 1875, bil je nekaj časa odvetniški pripravnik; 1884 je odprl samostojno odvetniško pisarno v Ljubljani. Politično kariero je začel v kranjskem deželnem zboru, kjer je s političnim sopotnikom Ivanom Hribarjem tvoril jedro radikalne skupine liberalnega tabora. Kasneje je postal državnozborski poslanec in od 1911 do 1921 ljubljanski župan. V ZRC SAZU so marca organizirali simpozij o Ivanu Tavčarju, prispevke s simpozija pa naj bi izdali tudi v zborniku. Foto:
Ivan Tavčar, portret Jurija Šubica
Tavčar se je v svojih delih gibal v kmečkem okolju in rad posegal v zgodovino. Med kmečko prozo sodita zbirka črtic Med gorami, kjer prikazuje usode Poljancev, in Cvetje v jeseni, ki vsebuje okvirno zgodbo, podobno kot zbirka črtic V zali. Pomemben del njegove proze so zgodovinska dela: Visoška kronika, Vita vitae mea (Življenje mojega življenja), Grajski pisar Amandus, Izza kongresa. Tavčar je tudi avtor utopičnega romana 4000. Tavčar je bil vitalna osebnost. Objavljati je začel kot študent. Najprej je bil sodelavec lista Zora, ki je izhajal v Mariboru, nato pa pri Stritarjevem Zvonu, Ljubljanskem zvonu in Slovanu. Umrl je 19. februarja 1923 v Ljubljani.

Nanjej so zgodovinar in literarni zgodovinar Igor Grdina, slovenist in literarni zgodovinar Matjaž Kmecl, pravnik Lojze Ude, ekonomist Viktor Žakelj in filozof ter sociolog Miha Naglič zbranim slušateljem v dvorani kulturnega doma v Poljanah nad Škofjo Loko razkrili marsikatero skrivnost o avtorju Visoške kronike, ki je bila splošni javnosti prikrita.
Pisateljevo dvomljivo poreklo
Za pisatelja morda najbolj vplivna skrivnost je prav njegov rod. Zgodovinar Grdina poudarja, da sta se Tavčarjeva starša poročila v šestem mesecu materine nosečnosti, med obdobjem očetovega vojaškega službovanja v oddaljenih Benetkah, Ivan pa naj bi se tudi fizično precej razlikoval od svojih bratov in sester. Psihološki motivi iz otroštva so pomembno vplivali na pisateljevo osebno življenje in kariero.
Njegovo otroštvo po mnenju Grdine razloži marsikatero Tavčarjevo politično potezo, tudi njegov izrazit individualizem v času združevanj Slovencev v različne politične organizacije. Literarni zgodovinar Kmecl je dodal, da je bil Tavčar zaradi dvomljivega rodu in govoric prepričan, da mu usoda dela krivico, saj naj bi bil v resnici plemenitega rodu.

S poroko v visoko družbo
To ga je vodilo, da je dvoril predvsem bogatim groficam, čeprav je v delih pogosto poveličeval preprosta vaška dekleta. Pri 36 letih se mu je trud obrestoval, saj se je vanj zaljubila "najbogatejša ljubljanska gospodična", poroka z njo pa je omogočila, da je Tavčar kupil graščino na Visokem. S tem je postal to, kar bi moral po lastnem prepričanju biti že od rojstva, je pojasnil Kmecl.
Filozof Naglič je izpostavil, da se je Tavčar zelo rad družil tudi s svojo sestrično Nežko Perko, ki je mlada umrla za jetiko. Pisatelj ji je postavil vsaj dva literarna spomenika, naprej v Holekovi Nežiki, po Nagličevem mnenju pa tudi v Meti iz znamenitega dela Cvetje v jeseni. Tavčarjeva poroka s Franjo Košenini je pisatelju prinesla vstop v visoko družbo in mu je omogočila, da je postal vpliven politik in leta 1911 ljubljanski župan, je še razložil Naglič.

Uspešen v pravu, manj v politiki
Materialno neodvisnost mu je sicer prinesel njegov odvetniški poklic, saj je Tavčar po besedah pravnika Udeta že zgodaj ugotovil, da se slovenski človek zelo rad pravda. Svoje poklicno znanje pa je v delih morda še najbolj izrazil pri čarovniškem procesu v Visoški kroniki, kjer junaki s pravnim trikom pred kruto usodo v vodi rešijo Agato Schwarzkobler.
"Ivan Tavčar je izgubil vse svoje politične bitke", je bil do pisateljeve politične kariere kritičen Grdina. Na političnem področju naj bi prispeval k temu, da slovenski liberalizem ni odigral takšne vloge kot v nemško-avstrijski politiki, zaradi izrazitega individualizma pa je sčasoma ostal sam in podporo iskal sprva pri Nemcih, po prvi svetovni vojni pa pri drugih jugoslovanskih narodih

Tavčarjev kulturni teden
Okrogla miza je le ena od prireditev v okviru Tavčarjevega kulturnega tedna, ki ga ob 160-letnici rojstva dr. Ivana Tavčarja organizira Kulturno društvo Ivan Tavčar Poljane in občina Gorenja vas Poljane.