“Kaj je koronavirus?” vprašam triletnika, ki na javnem igrišču benti, da “kdaj bo že ta veter odpihnil koronavirus”, medtem ko se vzpenja na konice prstov in poskuša s plastično grabljico strgati rdeče-beli trak. Ta je kot neposrečena pentlja na darilu ovila njegovo gusarsko ladjo pa tobogan in tisto veliko pleteno gugalnico, v katero se lahko zlekne. Kot poslednji udarec pa je svoj dolgi trak ovila celo okoli adrenalinskih hribčkov v KoloParku. Na katero koli igrišče gre, povsod je enako. Kamor koli želi iti, dobi isti odgovor. “To je tisto, ko pride otrok na igrišče, pa pride policist in mora otrok domov,” pojasni razsodno, kot tisti stric na televiziji …

Frustracije malčkov se te dni izražajo na različne načine, s katerimi izražajo nemoč ob pomanjkanju družbenega življenja. Knjiga se v takšnih trenutkih lahko izkaže kot dobra rešitev. Predlagamo sedem slikanic, s katerimi ne morete zgrešiti (preverjeno iz prve roke oziroma več njih):

Ne liži te knjige

Kako otroku razložiti, kaj je koronavirus, če ga ne vidi niti ne sliši? Za tiste malo večje bo prav prišla knjiga Koronavirus: knjiga za otroke, ki jo je ilustriral Axel Scheffler (med drugim je ilustriral tudi Zverjasca in Zverjaščka avtorice Julie Donalds). Brezplačno na spletu v slovenski različici si jo lahko ogledate TUKAJ (Nosy Crow, Morfemus).

Za tiste mlajše pa bo nazornejša Ne liži te knjige, ki podobe z elektronskega mikroskopa skenira, poveča, pobarva in antropomorfno upodobi kot debele, male, okrogle, podolgovate in večočesne mikrobe E. coli (Mimi), streptokok (Rozi), glivo (Denis) in korinebakterijo (Jaka). Te so v našem popku, fuj, na majici, na zobeh, skratka povsod, zato je dobro začeti vsaj z ne lizanjem te knjige, če že mora iti vse drugo v usta. Avtor Idan Ben-Barak, ilustracije Julian Frost (založba Miš, 2017).

Dedkov otok

Kako otroku razložiti, kaj je smrt, kam gre človek ali žival, ki ga ali jo ima rad, ko umre? Lahko rečemo 'na zvezdico', lahko pa rečemo, da gre na Dedkov otok. Tam je ostal tudi Žigov dedek. Na tem rajskem otoku sploh ni tako grozno, saj se lahko z dedkom spušča po slapu, raziskuje džunglo, si ogleduje pisane in vreščave kakaduje, želve, slone, z njim riše na najvišji veji mogočnega drevesa. Tam dedek ne potrebuje več palice, tam ima dedek mir in lahko počne stvari, ki jih ima najraje, in vse naokoli, dokler seže pogled, je sinje modro morje.

Tako zgodba kot ilustracije so nastale izpod peresa večkrat nagrajenega avtorja Benjija Daviesa (Založba Zala, 2015)

Pošastko

Kdo se boji zaspati, ker so v sobi pošasti? Ker so ponoči čudni zvoki? Ker je ponoči vse glasnejše in večje in bolj strašljivo kot podnevi? Mali deček, ki ga Pošastko, z redko nasajenimi čokatimi zobmi, izbuljenima očesoma in puhastim štrlečim kožuhom na dveh nogah poimenuje Otrok, zagotovo ne. Pa tako se je trudil Pošastko, nabrusil si je zobe, treskal in rogovilil, renčal in šklopotal, izdelal si je maske, naježil kožuh, glodal podboj, škripal z vrati, skrival igrače. Naredil je, kar je bilo v njegovi pošastni naravi in česar ga je naučil njegov oče, po katerem ima nos, in ki je strah v kosti nagnal samemu Jetiju. Vendar pa je moral Pošastko zaradi "nepopravljivega Otroka" sprejeti najtežjo odločitev v svojem pošastnem življenju.

Tudi Dito Zifer, avtorico knjige, je kot deklico preganjal Pošastko, vsaj tako trdi sama, Mateo Dineena, avtor izredno slikovitih ilustracij pa, odkar je znal držati pisalo, pošasti riše (KUD Sodobnost International, Traduki, 2019).

Kakaduji

Če do zdaj še niste slišali za avtorja sira Quentina Blaka, je zdaj priložnost. Ta 87 let star Britanec, nobiliteta med ilustratorji, je med drugim naslikal več kot 300 izvirnih del, med njimi tudi 16 za Roalda Dahla.

Zgodba o kakadujih je zgodba o britansko uglajenem profesorju Dupontu, velikemu ljubitelju teh barvitih ptic s čopastim vrhom na glavi. V svojem rastlinjaku jim je uredil dom, vsako jutro pa jih je pozdravil tako, da je razširil roke in vzkliknil: "Pozdravljeni, predragi pernati prijatelji!" To je počel tako dolgo in tako vztrajno, da so imeli kakaduji nekega lepega vsega dovolj in pobegnili. Skrili so se po hiši profesorja Duponta. Ta jih je iskal povsod; v jedilnici, v spalnici, na podstrešju, tudi v kuhinji, kjer mu je kuharica Hortenzija pripravljala jajce za zajtrk. A kakadujev ni bilo. Le najbolj ostro oko bralca, jih bo morda kje uzrlo. Ob branju knjige otroci urijo svojo pozornost in se učijo štetja.

Pako gre v opero

Izjemno netipična zvočna knjiga, ki ne upodablja rac na kmetiji ali kopačev na gradbišču, temveč opero. Klasične hite 18. in 19. stoletja, kot so Mozartova Figarova svatba, Verdijeva Traviata, Bizeteva Carmen ali Delibesov Lakmé bo bralec ob spoznavanju opere, v kateri se izgubi mali Pako, posrkal, kot bi rekel keks. Ko boste naslednjič s triletnikom gledali kakšen posnetek opernih nastopov, se ne čudite, ko vas bo podučil, da je to Seviljski brivec! (Morfem, 2018).

Pingvinčki in skrivnostni travnik

Pingvinčki in skrivnostni travnik je prva slovenska tipalna knjiga s črno-belim kontrastom. Da je knjiga tipalna, pomeni, da lahko s prsti občutimo različne površine slik, kontrastni dražljaji pa pritegnejo tudi pozornost slabovidnih otrok.

Slikanica ima priložene tudi vmesne prozorne strani v brajlici, kar pomeni, da je primerna tudi za slepe bralce.

Avtorica knjige Mateja Jerina Gubac je vzgojiteljica v vrtcu. Napisala je preprosto zgodbo pingvinčkov, ki želijo na travnik, kjer so rože in metulji. A na poti imajo ovire, zaradi katerih se otroci naučijo celo zahtevnih matematičnih likov, kot so elipsa, krivulja, pa tudi črta, krog in kvadratek. Slikanica ima posebni UV-tisk, ki slepemu bralcu omogoča prepoznavanje posameznih elementov zgodbe in s tem lažjo orientacijo na ilustracijah, ki sta delo Andreja Adamka in Janje Hane Jamnikar. Odlična didaktična knjiga, ki bralca nauči tudi nekaj o razumevanju drugačnosti. (Lekarna Ljubljana, 2019).

Okoli sveta

Še tako nemiren otrok bo ob igralni knjigi Okoli sveta obsedel. Knjiga ima na vsaki strani dve kolesci, na eni izberemo predmet, na drugi pa barvno kombinacijo. Zdaj je treba izbrano podobo, ki je upodobljena v afriški stepi, ledenem svetu, džungli, morju in promet, le še najti. Poleg tega, da se otrok na nevsiljiv način uči barv in novih predmetov, razvija še koncentracijo in sposobnost opazovanja. Napisal Ben Newman (Epistola, 2019)