Od leta 1962 so Slovenskemu centru PEN predsedovali Matej Bor, Mira Mihelič, Filip Kumbatovič Kalan, Miloš Mikeln, Drago Jančar, Boris A. Novak, Marko Kravos, Veno Taufer, Tone Peršak in Marjan Strojan. Njegov zdajšnji predsednik je Evald Flisar. Foto: Bobo. Foto:
Od leta 1962 so Slovenskemu centru PEN predsedovali Matej Bor, Mira Mihelič, Filip Kumbatovič Kalan, Miloš Mikeln, Drago Jančar, Boris A. Novak, Marko Kravos, Veno Taufer, Tone Peršak in Marjan Strojan. Njegov zdajšnji predsednik je Evald Flisar. Foto: Bobo. Foto:
Kot so v svojem odzivu zapisale članice Ženskega odbora Slovenskega centra PEN, ima nasilje nad ženskami v vsaki družbi svoj obraz, v Sloveniji pa je za literaturo očitno značilen seksizem, ki se z novimi generacijami obnavlja, namesto da bi izumrl. Foto: Reuters
Jurij Hudolin
Iz PEN-a je izstopil tudi Jurij Hudolin. "PEN, ki ga imamo, ni PEN; je pač kokošja farma, kar je po vsem zapisanem in Flisarjevi srednješolski dikciji jasno," je med drugim zapisal v svoji odstopni izjavi. Foto: MMC/Roman Šipič
Slovenski center PEN
"Slovenski center PEN naj bi imel izključno moralno vlogo, zato civilna družba nima le pravice, ampak celo dolžnost opozoriti, da tovrstni organizaciji ne more in ne sme predsedovati seksist," so v svoj Odgovor upravnemu odboru slovenskega centra Pen zapisali pri AirBeletrini. Foto: BoBo

"Senzacionalistično izpostavljanje primera seksizma v osebni korespondenci ne vodi dlje kot do prvega vogala, razglašanje načela 'ničelne tolerance' pa je golo sprenevedanje," so zapisali v izjavi, ki so jo sprejeli na torkovi seji.

Podpredsednik UO-ja Marjan Strojan je za STA pojasnil, da je bilo v torek navzočih pet odbornikov od osmih, in sicer poleg njega še Edvard Kovač, Bogomila Kravos, Igor Škamperle in Peter Vodopivec. Prisotna je bila torej večina, nekateri so sporočili, da so na dopustu, a so svojo podporo poslali pisno. Seje se je udeležil tudi Flisar, od katerega so prisotni zahtevali pojasnila in dokaze v zvezi z njegovo vpletenostjo v afero.

Po Strojanovih besedah je bila izjava sprejeta šele, ko je bilo po predložitvi vseh dokazov - med drugim celotne korespondence z dopisovalko in od urednic podpisano izjavo o Flisarjevi nevpletenosti v odločanje o statusu dopisovalke na reviji Sodobnost - nedvomno ugotovljeno, da gre za verbalni zdrs predsednika, ki ne slovenskemu PEN-u ne njemu osebno ni v čast, a ga je predsednik obžaloval in se zanj javno opravičil v Delu.

Kot je še povedal Strojan, si je kot predsedujoči seji pridržal pravico, da o Flisarjevem zasebnem vedenju ponovno razpravljajo in sprejmejo ustrezne ukrepe, če bi se pojavila nova dejstva, povezana z afero.

Založnica in pisateljica Tanja Tuma je danes zaradi te izjave odstopila z mesta sekretarke in članice upravnega odbora (UO) slovenskega centra PEN. Kot je zapisala, ne more podpreti izjave, ki jo je v zvezi z afero sprejel upravni odbor.

Proti "mobilizaciji javnega gneva" in nasilju nad posameznikom
(Preostali) člani upravnega odbora slovenskega PEN-a menijo, da to, da je ravno Flisar postal "reklamni pano" seksističnega in mačističnega govora in da je edini cilj afere njegov odstop, ne more prinesti trajnejših rešitev za ustvarjalke. Kot so zapisali, je treba obsoditi medijsko nasilje nad enim samim človekom in se zavzeti za pogoje delovanja zunaj ustvarjanja škandalov zaradi seksizma, kar je samo po sebi žaljivo za vse vpletene strani in ne vsebuje mnogo intelektualne vsebine.

Slovenski PEN se upira takšni politiki groženj, prividni mobilizaciji javnega gneva in strahu in pomanjkanju zrelega in uravnovešenega odnosa do enakopravnosti moških in žensk, ki vedno potrebuje določeno mero strpnosti, dogovarjanja in diplomatskega popuščanja. Kot so zapisali, lahko samo to pripelje do sožitja razlik.

Vprašanje pristojnosti
Po formalni plati se po njihovem prepričanju postavlja tudi vprašanje, na kakšni podlagi lahko Beletrina zahteva odstop predsednika slovenskega PEN-a. "Ali lahko, denimo, nasprotno, tudi PEN zahteva odstop direktorja Beletrine," se sprašujejo. Ultimat, ki ga je Beletrina postavila slovenskemu PEN-u, je po njihovem prepričanju nesprejemljiv in hkrati žaljiv do vseh članov, saj jim na ta način odreka pravico do lastne presoje v širšem in demokratičnem dialogu.

Protestni odstop Tanje Tuma
Tanja Tuma
je, kot smo omenili zgoraj, s svojega mesta odstopila. Ne strinja se, je zapisala, da UO slovenskega centra PEN ne obsoja diskriminatornega vedenja, kar mu med drugim nalaga listina PEN-a. Ob mislih na svoje založniško delo in pisateljsko pot, predvsem pa iz osebnega prepričanja, da so ženske enakopravni subjekti slovenske družbe, se je odločila za odstop s funkcij sekretarke in članice UO slovenskega PEN-a, ki ji narekujeta lojalnost taki politiki, je zapisala. Ob tem dodaja, da ostaja v članstvu PEN-a in da bo še naprej aktivna v ženskem odboru slovenskega centra PEN Mira.

Ob tem opozarja, da se ne pridružuje peticiji, ki je sprožila gonjo proti slovenskemu centru PEN na način, ki med drugim protipravno zlorablja logotip slovenskega PEN-a.

Iz slovenskega PEN-a je zaradi Flisarjevega ravnanja izstopil tudi pesnik, pisatelj in kritik Jurij Hudolin.

Peticijo s pozivom k odstopu Flisarja, objavljeno v petek na portalu Airbeletrina, je sprožila objava elektronske poslovne pošte med Anjo Radaljac in Flisarjem v zapisu na spletni strani Radia Študent. Podpisniki peticije Flisarju očitajo nedopustno, seksistično vedenje.

AirBeleterina odgovarja: PEN se postavlja na stran storilca, ne žrtve
Odgovor upravnega odbora slovenskega centra PEN-a je pokazal, "da ta organizacija ne zna reflektirati niti same sebe, kaj šele družbe", so v svojem odzivu zapisali na portalu Airbeletrina, kjer napovedujejo, da se bodo za odziv v naslednjih dnevih obrnili tudi na mednarodni center PEN.

"Ali UO SC Pen ne razume, da do obravnave Evalda Flisarja sploh ne bi prišlo, če ta v službeni korespondenci ne bi pisal o svoji erekciji? Ali tega nismo dovolj poudarili? Ali pa se zdi upravnemu odboru ta način komunikacije normalen? Ali so izjavo UO SC Pen sprejeli soglasno – torej ni nihče med njimi niti za hip podvomil o tem, da je ta način komuniciranja neprimeren?" se sprašujejo pri Airbeletrini. Pri tem pa opozarjajo še na eno napako, in sicer na to, da SC Pen piše o "Beletrinini peticiji", čeprav gre za AirBeletrino, samostojni medij z lastno uredniško politiko.

Poleg tega ima do peticije v demokratični družbi pravico sleherni posameznik, ki ima občutek, da je prišlo do sistemske napake ali krivice. Uredništvo Airbeletrine - Manca G. Renko, Aljoša Harlamov, Katja Perat in Matjaž Juren Zaza - se je za peticijo odločilo soglasno, saj je v primeru seksizma Evalda Flisarja prepoznalo simptom dogajanja na kulturniškem, pa tudi širšem družbenem področju, na to pa je želelo opozoriti večji del javnosti.

Prav tako je pobudnike peticije zmotila formulacija o mobilizaciji "javnega gneva in strahu in pomanjkanju zrelega in uravnovešenega odnosa do enakopravnosti moških in žensk." "Morda niso opazili, da je peticijo podpisalo 46 doktorjev znanosti, številni najvidnejši slovenski intelektualci vseh generacij, nagrajenci Prešernovega sklada in dobitniki kresnika. Mar UO SC Pen meni, da nam vsem manjka 'uravnovešen odnos do enakopravnosti moških in žensk'?" se še (retorično) sprašujejo.