Belgijka Monique De Wael, ki danes živi v Massachusettsu, je pod psevdonimom Misha Defonseca osvojila bralce in gledalce z ganljivo zgodbo, naslovljeno Survivre avec les loups (Preživela z volkovi). V "avtobiografiji" pripoveduje o tem, kako jo je skupina volkov sprejela medse, potem ko so njene starše odpeljali nacisti. Knjiga, ki je prvič izšla leta 1997, je bila prevedena v 18 jezikov - tudi v slovenščino -, navdahnila je precej uspešen francoski film, avtorica pa jo je na svoji svetovni turneji predstavljala po judovskih centrih in ob spomenikih žrtvam holokavsta.

Ker je hotela svoj denar, so se pri založbi zakopali v arhive
Ker je bila knjiga tako zelo uspešna, sta Defonseca (in njena "pisateljica v senci", Vera Lee) vložili tožbo proti založbi, ki jima je dolgovala še neizplačan honorar in delež od prihodka. Ko sta na sodišču zmagali in iztožili svoj denar, je urednik založbe sklenil malo natančneje raziskati ozadje zgodbe, o kateri so že prej krožile govorice, da ne more biti čista in dobesedna resnica. Izkazalo se je, da se je "Defonseca" rodila pod drugim imenom in da je bila leta 1943, ko naj bi bila sredi svoje dogodivščine z volkovi, lepo vpisana v šolo v Bruslju.

"Njena" resnica
Leta 2008 je nato pisateljica v intervjuju za belgijski časopis Le Soir povedala, da sploh ni judovskega rodu. "Ne gre za resnično zgodbo, čeprav je to bila moja realnost," je avtorica knjige, po kateri so posneli film, povedala v intervjuju. "To je bil moj način preživetja ... Opravičujem se vsem, ki se počutijo izdane, in jih pozivam, naj se postavijo v kožo štiriletne deklice, ki je izgubila vse in je morala preživeti."

Zgodba knjige in po njej posnetega filma pripoveduje o deklici judovskega rodu, ki ji nacisti leta 1941 aretirajo in odpeljejo starše. Začne jih iskati po Belgiji, Nemčiji in Poljski, na poti pa jo spremlja le krdelo volkov.

"Počutila sem se kot Judinja"
Po poznejšem priznanju De Waelove so bili njeni starši, ki torej niso bili Judje, v odporniškem gibanju. Nacisti so jih res odpeljali, deklica pa je ostala s svojim stricem, ki je z njo zelo slabo ravnal. "Od nekdaj sem se počutila kot Judinja," je še ponudila v opravičilo in dodala, da si je vedno rada izmišljala drugačno življenje, daleč stran od družine in ljudi, ki jih je sovražila.

Založba, ki je roman izdala, se je tako leta 2010 pritožila na predhodno razsodbo sodišča, da pisateljici dolgujejo denar (sklicevali so se na prevaro, saj naj bi ta "omadeževala" sojenje, v katerem ji je bil prisojen denar).

Honorar mora vrniti
V končni razsodbi je zdaj sodnik Marc Kantrowitz zapisal: "Sodišče se ne izreka o tem, ali je Defonseca verjela v resničnost svoje zgodbe. Mislimo pa, da bi predhodno poznavanje dejstev o resnični naravi njene življenjske zgodbe lahko vplivalo na odločitev porote na prejšnjem sojenju."