Ob začetku dni dediščine evropskih pokopališč je izšla knjižica o spomenikih na ljubljanskih Žalah. Foto: ASCE
Ob začetku dni dediščine evropskih pokopališč je izšla knjižica o spomenikih na ljubljanskih Žalah. Foto: ASCE

Združenje kulturno pomembnih evropskih pokopališč je letos spet pripravilo teden kulturne dediščine evropskih pokopališč, v katerem bodo tudi na ljubljanskih Žalah vsak dan ob 11.00 in 17.00 vodeni ogledi. Na pot odkrivanja kulturnih zakladov Žal se sicer lahko podate tudi sami. Če v roko vzamete knjižico Vodnik po Plečnikovih Žalah - Vrtu vseh svetih. Žale sicer niso edino slovensko pokopališče, ki ga kot kulturno pomembno navaja zgoraj omenjeno združenje. To kot vredno obiska navaja tudi mariborsko pokopališče Pobrežje, katerega zgodovina je v časovnem oziru mogočnejša od Žal. Znotraj obzidja cerkvice Pobrežje so namreč mrtve pokopavali že vse od dograditve cerkve, o kateri zgodovinski viri poročajo že v 12. stoletju. V nadaljevanju vam ob začetku dni dediščine evropskih pokopališč predstavljamo nekaj zanimivih pokopališč.

Pokopališče Crespi d'Adda v Bergamu je leta 1896 načrtoval arhitekt Gaetano Moretti. Središče pokopališča je grobnica družine Crespi, ki je oblikovana v nenavadnem slogu, ki spominja na obujanje etruščanske dediščine in obenem na nacionalne spomenike, kakršne so v tistem času gradili predvsem na Nemškem. Zaradi tega mavzoleja in uniformiranih drobnih grobov okoli njega pokopališče spominja na vojaška pokopališča, vendar to ni. S križi so zaznamovani grobovi vaščanov. Osrednji del je namenjen grobovom otrok, ki so leta 1919 umrli zaradi španske gripe. Foto: ASCE
Staro pokopališče v Southamptonu je eno 'pionirskih' viktorijanskih pokopališč. Odprli so ga leta 1846. Arhitekt Frederick Francis je pokopališče že zgradil kot kulturni spomenik, ki obuja angleško arhitekturno zgodovino. Pokopališče tako zaznamujejo kapela v normanskem slogu, kapela v starem angleškem slogu in vhod v tudorskem slogu. Foto: ASCE
Krajinski arhitekt Carl David Bouche je pokopališče berlinske protestantske župnije dvanajstih apostolov ustanovil leta 1864. Pokopališče je pravi park zanimivih in umetniško kakovostnih skulptur, poseben čar pa mu dajejo tudi nekatera tako rekoč prastara drevesa, ki so jih ohranili tudi po ureditvi pokopališča. Tukaj so med drugim pokopani znani umetniki, kipar Reinhold Begas ter slikarja Anton von Werner in Robert Warthmüller. Foto: ASCE
Varšavsko pokopališče Powazki slovi kot neke vrste poljski panteon. Osrednjo linijo tega leta 1790 ustanovljenega pokopališča namreč predstavlja Avenija zaslužnih, ob kateri je pokopanih mnogo vélikih Poljakov. Ob tej in drugih poteh se vrstijo monumentalne grobnice, nekatere zasnovane v klasičnem slogu, druge zaznamovane neogotskimi kapelami in skrivnostnimi angelskimi figurami. Podobo pokopališča je določil poljski dvorni arhitekt Domenico Merlini, več kipov pa so izdelali italijanski kiparji. Foto: ASCE
Pariško pokopališče Montparmasse imenujejo tudi drugi pariški park. Odprli so ga leta 1824, pred tem pa je bil na njegovem mestu ogromen kup kamenja, na kar še vedno spominja mlin sredi pokopališča. O montparnaškem pokopališču pravijo, da povezuje tradicijo in avantgardo. Na njem so namreč ustvarjali kipe kiparji 19. Stoletja, zadnji dom pa je tukaj dobilo več prominentnih avantgardistov, tudi literata Ionesco in Beckett. Foto: ASCE
Za leta 1883 ustanovljeno pokopališče Montjuic v Barceloni pravijo, da se v njem povezujeta profana zgodovina in sakralna tradicija. Pokopališče so uredili po načrtih arhitekta Leandra Albareda in slovi kot največje v Kataloniji tako po številu grobov kot spomenikov. Foto: ASCE
V zgodovinskem mestu Gent je kar 18 pokopališč . Med njimi sta dve historični pokopališči, od katerih je še posebej zanimivo prvo pokopališče v Belgiji, ki je dopustilo popolno svobodo v oblikovanju grobov in v izbiri lokacije grobov. Tako je nastal zanimiv park, ki spominja na angleški tip parka, le da so po njem posejani grobovi. Foto: ASCE
Pokopališče v Bilbau, ki je v uporabi od leta 1902, je bilo skupni projekt nove baskovske industrijske buržoazije in baskovskih umetnikov. Za monumentalnim vhodom se vrstijo grobnice, ki naj bi v slogu napovedovale novo zlato dobo Baskije. Sprehod po pokopališču sicer jasno prikaže tudi razvoj vizualne umetnosti skozi 20. Stoletje. Foto: ASCE
Krajinska arhitekta Kari Jonas Mylius in Friedrich Bluntschli sta bila za načrt za novo dunajsko osrednje pokopališče nagrajena s kraljevo pohvalo. Pokopališče je danes tako rekoč park zaslužnih Avstrijcev. Tu so namreč grobovi skladateljev Johanna Straussa starejšega, Johannesa Brahmsa, Johanna Straussa mlajšega, Franza Schuberta, Ludwiga van Beethovna, Arnolda Schonberga, pisatelja Karla Kraussa in politika Viktorja Adlerja. Foto: ASCE