"V času epidemije ravno branje in dostopnost do fizičnih in spletnih gradiv omogočata državljanom, da krepijo svojega duha, kakovostno preživljajo čas, prav tako so lahko s pomočjo branja nadaljevali izobraževalne procese na daljavo." Foto: Reuters

Naziv so četrto leto zapored podelili Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in ministrstvo za kulturo. Od leta 2017 ga je skupaj prejelo 46 občin. Veljaven je tri leta, po tem obdobju prejemnica naziva strokovni komisiji spet predstavi rezultate na tem področju.

Naš cilj je, da so vse slovenske občine branju prijazne. Spodbujanje branja in vlaganje v kulturne, družbene in izobraževalne institucije v lokalni skupnosti so se izkazale za izjemno pomembne ravno letos, ko smo se morali državljani prilagoditi in se osredotočiti na to, kar je na voljo v domačem kraju.

Vesna Horžen

Letos so nazive za nadaljnja tri leta podaljšale občine Črna na Koroškem, Ivančna Gorica, Kamnik, Krško, Mestna občina Kranj, Mestna občina Ljubljana, Prevalje, Radovljica, Sveti Andraž v Slovenskih Goricah, Škofja Loka, Trzin, Velike Lašče in Žalec.

Kot so zapisali v Združenju splošnih knjižnic, so občine pomembni dejavniki pri spodbujanju branja. V času epidemije ravno branje in dostopnost do fizičnih in spletnih gradiv omogočata državljanom, da krepijo svojega duha, kakovostno preživljajo čas, prav tako so lahko s pomočjo branja nadaljevali izobraževalne procese na daljavo.

Predsednica Združenja splošni knjižnic Vesna Horžen je o delu strokovne komisije in projektu povedala: "Naš cilj je, da so vse slovenske občine branju prijazne. Spodbujanje branja in vlaganje v kulturne, družbene in izobraževalne institucije v lokalni skupnosti so se izkazale za izjemno pomembne ravno v letošnjem letu, ko smo se morali državljani prilagoditi in se osredotočiti na to, kar je na voljo v domačem kraju."

Prestopiti v svet domišljije
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je poudarila, da je zelo pomembno, "da od prvih trenutkov po rojstvu krepimo jezikovne sposobnosti otroka in da imamo vse življenje sidrišče, ki se imenuje materni jezik, v katerem oblikujemo svoje misli in ubesedimo svoj odnos do drugega človeka. Siromašnejše kot bo naše znanje maternega jezika, ki ga lahko usvajamo samo z branjem, toliko bolj skromen in zamejen bo naš življenjski svet".

Siromašnejše kot bo naše znanje maternega jezika, ki ga lahko usvajamo samo z branjem, toliko bolj skromen in zamejen bo naš življenjski svet

Ignacija Fridl Jarc

Zato je po njenih besedah "treba brati in znova brati, če hočemo razširiti meje našega vsakdana in prestopiti v svet domišljije, ki zasije pred nami, ko odpremo prvo stran knjige. Samo če bomo brali, bomo lahko razumeli besedila in pomene med vrsticami, razločili laž in resnico, igro in manipulacijo z jezikom od besed, ki znajo in zmorejo pobožati, zdraviti in preoblikovati na bolje tako posameznika kot družbo". Čestitala je občinam, "ki se tega izjemnega poslanstva zavedajo in tudi v okviru akcije Branju prijazna občina pomagajo krepiti zavest o pomenu branja med svojimi prebivalci".

Predsednik Skupnosti občin Slovenije Peter Misja pa je povedal: "V teh napornih časih samoosamitve in omejenega gibanja se je toliko bolj pokazalo, kako pomembne so knjige in branje, pa tudi, kako pomembne so knjižnice in dostop do knjižničnega gradiva."

Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal zato, da občine spodbudi k dejavnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture.