ledališče Škuc Ljubljana sta pripravila slovensko praizvedbo Helverjeve noči poljskega pisatelja Ingmarja Villqista, intimne drame o grožnji nacizma, v režiji Alena Jelena.

S predstavo želijo izpostaviti tisto, kar je ta trenutek v družbi najbolj pereče, boleče in grozeče, in sicer ena takih stvari je tudi vznik neonacizma, je poudarila umetniška vodja Prešernovega gledališča Kranj (PGK) in dramaturginja Marinka Poštrak. "Zgodovina se na neki način ponavlja, iz nje pa se ničesar ne naučimo," je opozoril tudi režiser predstave Alen Jelen. Le še umetniki se ukvarjajo s temi temami, kričijo in opozarjajo ljudi nanje ter jih kličejo k občutljivosti. Če bi se politiki toliko ukvarjali s tem, bi bil svet bistveno lepši, je opozoril.
.

.
Helverjeva noč nam predstavi nacistično miselnost kot virus, ki se zažre v vse pore življenja in indoktrinira ljudi. To je drama o nenavadnem paru, umsko zaostalem mladeniču Helverju in njegovi resignirani rejnici Karli, ki živita v majhnem prostoru, v mraku, revščini, osamljenosti, obkrožena s fanatičnim nacizmom, ki z ulic vdira tudi v njun dom.

Eksistencialne in esencialne tesnobe človeka
Besedilo sodobnega poljskega dramatika iskreno, intimno in pretresljivo govori o eksistencialnih in esencialnih tesnobah sodobnega človeka, drama pa je metafizična refleksija jeze in skrajnega obupa ter nemoči ob zmeraj hujši in neizbežni grožnji nacizma, pojasnjujejo v Prešernovem gledališču.

Slovenske praizvedbe besedila, ki je v tujini večkrat uprizarjano, so se kranjski gledališčniki lotili s Gledališčem Škuc iz Ljubljane, s katerim že v tretje sodelujejo, saj obe gledališči druži uprizarjanje družbeno angažiranih in kritičnih besedil ter odpiranje tabujev, je pojasnila direktorica kranjskega gledališča Mirjam Drnovšček. Tudi sodelovanje z režiserjem Jelenom je za Prešernovo gledališče stalnica. "Vedno je dal igralcem možnost, da so izvrstno oblikovali svoje vloge, in tudi v tej predstavi je tako," je še dodala.

Predstavo zaznamuje tudi posebna hiperrealistična scenografija, za katero je poskrbela Urška Laboda. Scena gledalca postavlja v leto 1938, ko se je 9. novembra zgodila kristalna noč, ko so nacisti izvedli pogrom nad Judi. Na tej točki gledalec vstopi v zgodbo, kjer se pred njim na odru odvijajo tragedija, ljubezen in resnica.