Krizno stanje v založništvu so postavili v ospredje predstavniki založnikov in knjigotržcev Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Črne gore, ki vidijo v teh razmerah skupinske nastope na sejmu za boljšo rešitev od posameznih predstavitev.

Hrvaška Zveza založnikov in knjigotržcev prihaja že nekaj let na sejem v Beograd skupinsko. Po besedah direktorja založbe Jesenski Turk Miše Nejašmića je letošnje število naslovov in založnikov podobno lanskemu, 16 hrvaških založnikov je ta teden predstavilo tri do štiri tisoč naslovov v sklopu omenjene zveze, zasebno pa je sodelovalo še okoli deset založnikov s Hrvaške.

Olajševalna okoliščina: ničelna stopnja DDV-ja
Kot pravi, je kriza zmanjšala število novih naslovov na Hrvaškem za 15 do 20 odstotkov. Čutiti jo je mogoče predvsem v poslovanju in pri investicijah, založbe pa se bolj naslanjajo na prodajo kot na izdajo novih del. Srečno okoliščino vidi Nejašmić na Hrvaškem v tem, da velja ničelna stopnja DDV-ja za knjigo.

Najhujša situacija naj bi bila v BiH-u, kjer so hrvaške in srbske izdaje "prekrile" bosanske. Založniki se skušajo krizi izogniti na različne načine, zlasti s medsebojnim povezovanjem, na Hrvaškem pa vidijo rešitev tudi v ustanavljanje 'sestrskih podjetij' na tujem.

Po besedah predsednika upravnega odbora Zveze založnikov in knjigotržcev Črne gore Miladina Radovića vpliva slabo gospodarsko stanje na kupno moč bralcev, precej je zmanjšano število izdaj. Zaradi tega razloga so pred pol leta tudi ustanovili zvezo. Sicer pa je na sejmu zastopana večina črnogorskih založnikov, skupaj 26 z okoli 300 naslovi.

Najhujša kriza je v Bosni in Hercegovini
S 63 založniki se predstavlja podobna zveza iz BiH-a, katere predsednik Ibrahim Spahić pravi, da več let prihajajo z istim obsegom knjig. Strinja se, da je kriza na tem področju posebej močno udarila v njegovi državi, kjer znaša stopnja davka na knjigo 17 odstotkov, medtem ko je v Srbiji osem odstotkov, v Makedoniji pet, na Hrvaškem pa ga, kot že rečeno, ne plačajo.

Spahić pravi, da je kriza huda in da se ne vlaga v književno kritiko, velika založniška podjetja so propadla, odpirajo pa se nova, ki nimajo usposobljenega kadra. "Sprememba iz državne v zasebno lastnino je v založniških knjigah dramatična," opozarja Spahić. Sam meni, da je knjiga slabo obravnavana v medijih. Ti so se "odpovedali knjigi, na televiziji so osebne predstavitve, vendar ni konkurence in javne kritike".